Šepetanje drevesom ob prepletu poezije in glasbe

V petek, 21. junija, se je v mestnem parku v starem jedru Krškega odvil zaključek mednarodnega natečaja z naslovom Šepetanje drevesom, na katerem so se predstavili pesniki in pesnice s svojo poezijo, razglasili pa so tudi lavreata oz. lavreatko natečaja in podelili posebno nagrado eni izmed pesnic.

Idejni oče natečaja je posavski pesnik Miro Tičar, ki je v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico Krško in JSKD OI Krško ter ob podpori Mestne občine Krško aktivno sodeloval pri pripravi vsebinsko bogatega večera, obarvanega s poezijo in glasbo.

Dobrodošlica pesnikom in pesnicam v zibelki slovenstva, v Posavju

Po uvodnem pozdravu bibliotekarke in zgodovinarke Polone Brenčič v imenu direktorice Valvasorjeve knjižnice Krško Urške Lobnikar Paunović v odsotnosti, je povezovalka dogodka Carmen L. Oven med občinstvo ponesla pozdrave diplomata, politika ter pesnika Milana Jazbeca, ki se trenutno nahaja v Adis Abebi v Afriki, a s srcem ostaja v Krškem. Vsem literarnim ustvarjalcem in ustvarjalkam je zaželel dobrodošlico v zibelki slovenstva, v Posavju, kjer sta pred skoraj pol tisočletja delovala Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Zapisal je še: »Današnji literarni utrip Krškega je zaznamovala skupina zanesenjakov, ki so pred skoraj petdesetimi leti obudili literarno ustvarjanje. Spiritus agens je bil nedavno preminuli Silvo Mavsar, sam pa sem imel to čast, da sva se družila in soustvarjala. Tudi eden današnjih gostiteljev, Miro Tičar, je ves čas tisti, ki zaznamuje ta proces. In še marsikdo, seveda.«

Dodal je še, da je poezija »najbolj dorečena, čista in silna oblika izražanja naših čustev, intelekta in pogleda na svet. Kaže pa tudi pot naprej, je koncentrat univerzuma in sporočil, ki segajo daleč čez meje časa in prostora«. Priloženo pesem Milana Jazbeca je občinstvu prebrala Nuša Tičar.

Izmed petdesetih je dvajset pesnikov in pesnic prišlo v ožji izbor

Tričlanska komisija natečaja, ki so jo sestavljali Polona Brenčič, prevajalka in pesnica Ana Rostohar ter pesnik Miro Tičar, je prebrala in preučila poezijo izpod peresa kar 50-ih pesnic in pesnikov iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Od tega jih je 20 prišlo v ožji izbor, njihovo poezijo pa so natisnili tudi v lični brošuri, ki jo je oblikovala Alenka Žugič Jakovina iz Valvasorjeve knjižnice Krško.

Svojo poezijo so pred občinstvom prebrali: Šemrov Maša (Kranj, Slovenija), Novak Milan (Beretinec, Hrvaška), Obed – Šorša Agata (Samobor, Hrvaška), Šare Vesna (Zreče, Slovenija), Ribić Ljubica (Beretinec, Hrvaška), Gradišek Veronika – tudi v imenu hčerke Nike (Kozje, Slovenija), Sokolović Emir (Zenica, Bosna in Hercegovina), Vidaković Maja (Strmec Samoborski, Hrvaška), Kokanović Zdravko Koki (Maribor, Slovenija), Dvoranac Borislava (Novi Sad, Srbija), Dorić Anka (Zagreb, Hrvaška), Bauman Petra (Maribor, Slovenija) ter Bošnjak Vlatka (Bregana, Hrvaška).

Lavreatka natečaja Ana Nikvul

Tekom dogodka je bila razglašena tudi lavreatka natečaja – Ana Nikvul (v odsotnosti), ki je s svojo poezijo prepričala zgoraj omenjeno tričlansko komisijo. Rojena je v Kosovski Mitrovici in je predavateljica srbskega jezika ter književnosti ter nagrajevana in prevajana pesnica ter pisateljica. Kot je dejala povezovalka večera, je strokovna komisija v utemeljitvi izbora njene pesmi zapisala: »Poezija Ane Nikvul se ne bere z enim dihom. Njene pesmi so kot razkošne palače, kjer je vsak verz novo okno in ko ga odpreš, zagledaš novo pokrajino in drugačno nebo. Predvsem pa te pričaka presenečenje: nate planejo nenavadne besedne zveze, metafore in asociacije te potegnejo v nepredvidljiv svet čarobnosti. Ko stopiš v ta čoln, ne veš, kje boš pristal.«

Lavreatka natečaja je v dar prejela umetniško delo slikarke Hermine Agrež, nagrajeno pesem pa je v imenu lavreatke prebrala Borislava Dvoranac.

Posebno priznanje Petri Bauman

Prejemnica posebnega priznanja je Petra Bauman, ki prihaja iz Maribora. Je diplomirana novinarka in svoje delo vseskozi kombinira z gledališčem kot gledalka in kot igralka. »Triptih treh šepetanj oz. treh obiskov 'sla z vestmi za ponovno žalovanje' v bralcu izzove še kako dobro prepoznavne miselne procese in čustva. To niso pesmi poleta, temveč nenehnega vstajanja in padanja, zamahi ptice, ki ne more vzleteti, bivanje med svobodo neukrotljivega vetra in višav ter ujetostjo v jetništvu votlin, kjer se meri bolečina in preštevajo brazgotine. Pa vendar se v poeziji Petre Bauman čuti prvinska igrivost, ko z besedami pričara občutke in oblikuje bogate miselne sklope. V pesmih nas povabi s seboj v svet občutenja in zvedavosti,« je bilo zapisano v obrazložitvi komisije.

Preplet vrhunskega vokala in klavirske spremljave kot pika na i

Za čudovit spremljevalni program, ki je dopolnil večer branja poezije, sta poskrbela Nina Berger (vokal) in Lucijan Cetin (klaviature); Nina Berger je glasbenica, ki že nekaj let intenzivno raziskuje svoj glas in pevski izraz. Pravi, da ni vezana na točno določen glasbeni stil. »Ko me glasba pokliče, takrat ni pomembno, ne v kakšnem stilu, ne v kakšnem jeziku je,« pravi Nina, ki je sicer tudi svetovalna delavka na OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova.

Lucijan Cetin pa je pianist, organist, korepetitor in učitelj. Nastopa kot solist in v različnih komornih zasedbah. Zanima ga kompozicija, v ta namen ustvarja tudi lastno glasbo. Je član komornih zasedb na večjih mednarodnih glasbenih tekmovanjih doma in v tujini. Je tudi učitelj orgel in klavirja ter korepetitor na GŠ Krško.

Širša podpora dogodku in sklepna misel Mira Tičarja

Zbrane je v imenu Mestne občine Krško pozdravil tudi podžupan Dejan Žnideršič in vsem zaželel prijeten večer ob dobri poeziji in glasbi, s svojo prisotnostjo je dogodek podprla tudi vodja JSKD OI Krško Tinka Vukič, ki je ob koncu podelila priznanja, brošuro in vsakemu pesniku oz. pesnici tudi knjigo Silva Mavsarja z naslovom Samobeg.

Kot je za naš medij dejal Miro Tičar ob zaključku vsebinsko bogatega literarno-glasbenega večera: »Naj vsakdo poišče svoje drevo, ker je vir navdiha in praktično del naših pljuč, z drevesi namreč živimo v simbiozi.« Dodal je še, da je nekoč nekdo dejal, »da poezija ne spreminja sveta; toda brez poezije bi bil svet zelo pust, nevreden življenja«, je strnil svoje misli idejni oče natečaja.

Po končanem uradnem delu dogodka je sledila izmenjava mnenj in vtisov, za pogostitev na dogodku, ki je četrti v nizu tradicionalnih Poletnih večerov v parku, pa so poskrbele pridne roke Aktiva kmečkih žena Sremič.

A. K.