Simpozij in muzejska vitrina v počastitev 170-letnice rojstva botanika Alfonza Paulina

14. septembra, prav na dan 170-letnice rojstva botanika Alfonza Paulina, so v Mestnem muzeju Krško v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Slovenskim šolskim muzejem, Botaničnim društvom Slovenije, Posavskim muzejem Brežice, Biološkim inštitutom Jovana Hadžija ZRC SAZU in Kulturnim društvom Leskovec pri Krškem v mestnem muzeju pripravili simpozij o Paulinu.

Alfonz Paulin, eden izmed 12 otrok oskrbnika gradu Šrajbarski turn, se je rodil 14. septembra 1853 v Leskovcu pri Krškem. V domačem kraju je preživel otroška leta, po končani novomeški gimnaziji pa nadaljeval študij v Gradcu, kjer je opravil strokovni izpit iz prirodopisa. Zatem je vse do zaključka življenjske poti 1. decembra 1942 služboval in živel v Ljubljani. Deloval je kot profesor, strokovnjak za botanično sistematiko, floristiko in fitogeografijo. Med leti 1880 do 1910 je poučeval na ljubljanski realki in predaval botaniko na tamkajšnji univerzi, že med poučevanjem pa leta 1886 prevzel vodenje Vrta domovinske flore, današnjega Botaničnega vrta v Ljubljani. Vrt je vodil kar 45 let.

Deloval je kot raziskovalec in napisal prvi izvirni botanični učbenik v slovenskem jeziku Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol, prevedel učbenik za živalstvo Zoologijski atlant (1901/1905), objavljal raziskave v strokovnih publikacijah, bil je soavtor več herbarijskih zbirk po Evropi, kot sta Flora exsiccata Austro-Hungarica (1881–1931) in Flora Stiriaca exsiccata (1903–1905), sočasno s sistematičnim zbiranjem in gojenjem rastlin v Botaničnem vrtu pa je nastajal njegov življenjski projekt in najvišje znanstveno ovrednoteno delo Flora exsiccata Carniolica, herbarijska zbirka kranjske flore. Bil je tudi soavtor knjige o rastlinstvu Kamniških Alp in Gustavu Hegiju s podatki iz naših krajev pomagal pri nastajanju največjega knjižnega dela o rastlinstvu srednje Evrope – Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Med letoma 1887 in 1893 je uredil tudi naravoslovno gradivo za Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar. Bil je član mnogih društev, svetoval pri ureditvi več botaničnih, šolskih in zasebnih vrtov, kot strokovnjak je bil priznan tudi v tujini. Za znanstveno delo iz floristike je bil večkrat nagrajen, privzdignil botanični vrt na evropsko raven in se trajno zapisal v zgodovino slovenske botanike. Ob 110-letnici rojstva so mu postavili spomenik v Botaničnem vrtu v Ljubljani, leta 1992 pa tudi v grajskem parku pri Šrajbarskem turnu.

Za četrtkov simpozij v mestnem muzeju so razprave pripravili vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon s sodelavkama dr. Blanko Ravnjak in dr. Nado Praprotnik, Andraž Ivšek iz Slovenske znanstvene fundacije, Špela Pungaršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, predsednik Botaničnega društva Slovenije mag. Andrej Podobnik, Mateja Ribič iz Slovenskega šolskega muzeja, mag. Dušan Štepec (predstavil je pregled parkovnih površin pri Šrajbarskem turnu, ki ga je pripravil Mitja Simić) iz novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Alenka Černelič Krošelj in Boštjan Kolar iz Posavskega muzeja Brežice, naravovarstvenik in biolog dr. Peter Skoberne ter dr. Andraž Čarni iz Univerze v Novi Gorici. Muzejsko vitrino s povzetkom življenja in dela Alfonza Paulina so pripravile Klaudija Cigole, Nina Sotelšek in Anita Radkovič iz krškega mestnega muzeja, pred njeno otvoritvijo pa so kratek igrani prizor iz Paulinovega otroštva Ko bom velik, bom gledal rože, odigrali člani Kulturnega društva Leskovec pri Krškem, Mojca Pacek iz KD pa je predstavila družinsko drevo Paulinovih s Šrajbarskega turna.

B. M., foto: B. M. in MMK

#povezujemoposavje