Slikarska platna Marka Okorna ohranjajo sledi srca in časa

V Caffe Galerii Radeče so na ogled slikarska dela sevniškega likovnega ustvarjalca Marka Okorna. Razstavo je posvetil 100. obletnici rojstva svojega brata Bogomila – Milka.

KDO JE BIL BOGOMIL OKORN?

»Likovna umetnost je most med notranjim svetom ustvarjalca in srcem gledalca. Vsaka poteza čopiča je iskreno povabilo k ogledu, ki sega onkraj videza – v občutke, sanje in spomine. Današnja razstava, ki je posvečena Markovemu bratu Bogomilu, tako ni le zbirka slik, temveč vsaka izmed njih skriva tudi pričevanje o družini, življenju, minljivosti in je globok poklon časom, ki so nekoč bili,« je nagovorila številne navzoče na odprtju slikarske razstave moderatorka Urška Klajn Marion ter v nadaljevanju predstavila kratko življenjsko pot Bogomila Okorna. Ta je bil rojen dan po slovenskem kulturnem prazniku, 9. februarja 1925 v Radečah očetu Jakobu in materi Karolini, rojeni Zupančič. Svojo mladost je preživel v Trbovljah, kjer je obiskoval osnovno in glasbeno šolo, v kateri se je učil igrati violo. Zelo rad je prihajal v Radeče, kjer se je družil s tedanjo generacijo napredne mladine. Šolanje je nadaljeval na brežiški gimnaziji. V letu 1943 je bil vpoklican v nemško vojsko. S pomočjo narodno zavednih Brežičanov se mu je decembra 1943 uspelo vključiti v partizanske vrste Kozjanskega odreda. Dobre tri mesece kasneje, 24. marca 1944 je padel v zaselku Jevša na Bohorju pod okupatorjevimi streli skupaj še z 22 borci 2. in 3. čete Kozjanskega odreda zaradi izdajstva. Star je bil 19 let. Pokopan je v skupinski grobnici na Senovem. Leta 1950 mu je bila posthumno podeljeno priznanje Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije – partizanska spomenica 1941.

LIKOVNA POT MARKA OKORNA

Marko Okorn je bil rojen leta 1943 v Trbovljah. Otroštvo je preživel v Radečah, živi in ustvarja v Sevnici. Že v osnovni in srednji šoli je kazal nadarjenost za likovno izražanje. Po upokojitvi se je v študijskem letu 2007/2008 vključil v likovni krožek društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica (U3), ki ga je vodil likovni pedagog Tone Zgonec. Ustvarjalec, ki najraje ustvarja v oljni tehniki, se je predstavil že na več skupinskih in samostojnih razstavah, kjer vedno navduši in tudi tokrat je tako.

BESEDE LIKOVNEGA PEDAGOGA

»Marko je realist, zanima ga predvsem narava, pokrajina. Nekaj slik je lep učni primer upodabljanja rastlin, ki so jih risali slikarji za priloge knjig, ko še ni bilo fotografij. Ker so bile to konkretne rastline, so morale biti do najmanjše podrobnosti natančno naslikane. To dokazuje Markovo izredno potrpežljivost, natančnost in vztrajnost. Če pogledate slike, lahko vidite, da imajo vse eno skupno značilnost. Motivi so izredno natačno, do najmanjših podrobnosti dodelani, naslikani, tako da včasih dajejo vtis fotografije. Za Marka je značilno, da slika v zelo tankih slojih, zelo na tanko in premišljeno nanaša barve, zato si nanosi in prehodi tako rahli, da imamo pri nekaterih občutek, da bi bil to akvarel. Vse slike na razstavi so, brez izjem, slikane v olju, oljni tehniki,« je predstavljal slikarska dela sevniškega umetnika Tone Zgonec ter ob tem obudil tudi nekaj spominov. »Ko se je Marko vključil v slikarski krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje v Sevnici, sem dobil občutek, da je to nekdo, ki že nekaj zna, kajti njegovo predznanje je bilo eno stopnjo nad ostalimi. Velikokrat ni potreboval mojega nasveta, le pri barvah sva se na začetku malo pogajala, ker je imel svojo barvno skalo in sem ga poskusil usmeriti na neka splošna pravila uporabe barv, a sem imel pri tem bolj malo uspeha. Kasneje sem dojel, da ima vsak slikar pravico imeti eno svojo barvno skalo, eno barvno intonacijo, ki se je drži, ker mu to ustreza,« je opisal prvo srečanje in nadaljevanje dela v likovnem krožku, ki je v okviru U3 deloval 20 let.

ZAHVALE IN GLASBENI PROGRAM

Župan Tomaž Režun je pohvalil Okornovo voljo in odločnost, da začne v tretjem življenjskem obdobju z novim poglavjem, ki mu prinaša veliko veselja, in mu zaželel še veliko ustvarjalnih let. Slikar je Občini Radeče ob septembrskem občinskem prazniku podaril sliko vedute Radeč, ki je trenutno še del razstave, ter se zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri postavitvi slikarskih del. Prav tako se je zahvalil ženi Nevenki, ki je njegov »prvi kritik«, vendar ni nujno, da pri svojem delu upošteva vse ženine namige.

Glasbeni del programa sta oblikovala kvartet kitar GŠ Laško – Radeče v sestavi Zale Sonc, Urha Lamovška in Naia Grahka z mentorico Anjo Žafran ter citrarka Ema Požun.

ODPRTJE RAZSTAVE

Urška Klajn Marion je v zaključku prijazno povabila k ogledu slik: »Spoštovani obiskovalci, cenjene obiskovalke, ljubitelji umetnosti, dragi Marko, naj bo današnje odprtje velik praznik – tako za razstavljavca kot za nas, ki nam je umetnik velikodušno odprl vrata, skozi katera lahko pokukamo v svet skozi njegove oči. Ustavite se ob sliki, dopustite, da vas nagovori. Slikanje je prostorska umetnost. S svojo obliko presega časovne omejitve, saj je njena vsebina neodvisna od časovnih sekvenc. Sliko lahko gledamo kadar koli in kolikor časa želimo, saj ta ne spremeni njenega sporočila, ki se odvije v naših mislih. In če uvod v razstavo pospremim z mislimi enega izmed največji, Pabla Picassa: Slika živi samo s tistim, ki jo gleda. Obilo užitkov torej ob ogledu in sproščenem druženju! Srečno!«

S. R.

#povezujemoposavje