TLAKOVALI SO POT: Zoran Didek – častilec pokrajine ob Krki

27. oktobra je minilo 50 let od smrti, 11. junija pa 115 let od rojstva slikarja, pedagoga in univerzitetnega profesorja Zorana Didka, ki je predvsem zaradi svoje mame Ane (rojene Stritar), ki je izhajala iz takratnega Sv. Križa (današnjega Podbočja) močno povezan z našimi kraji. Del njegove umetniške zapuščine so tudi vedute Podbočja, olja in akvareli, ustvarjeni ob Krki, ter predstavljajo tudi dediščino Podbočja z okolico.

Kot pravi umetnostna zgodovinarka, po rodu Podbočjanka Alenka Černelič Krošelj, je Zoran Didek s svojim delom zaznamoval tako razvoj umetnosti na Slovenskem kot tudi Podbočje: »Kot eden izmed najpomembnejših umetnikov 20. stoletja je omenjen v različnih pregledih, njegova dela so uvrščena na pregledne razstave za obdobja od 20. do sredine 70. let, njegovo raziskovanje umetnosti pa je zaznamovalo številne umetnike, ki jih je navdihoval kot profesor. Njegova umetniška dediščina je obsežna in cenjena.«

Rodil se je 11. junija 1910 v Ljubljani očetu češkega rodu Rudolfu Didku, po poklicu geometru, in materi »Krževki« Ani Stritar. »Zanimivo je, da se je njegov brat Josip (Jože) Didek rodil 16. marca 1917 prav v Podbočju. Družina in tudi sam Zoran s svojo družino sta bila tesno povezan z vasjo in sorodniki. Sv. Križ oziroma Podbočje sta si z bratom Josipom (Jožetom) izbrala tudi za drugi dom, saj sta si oba tik ob osrednjem trgu, med gasilskim domom in cerkvijo sv. Križa, zgradila hiši. Še posebej je bila zanimiva Josipova, saj je bila arhitekturno neobičajna oziroma zelo 'moderna',« opisuje poznavalka Didkovega življenja in dela. Josip je bil namreč znan gradbeni inženir in projektant in med drugim ustvaril več kot 100 načrtov industrijskih kompleksov, med njimi tudi za IMV (Industrijo motornih vozil) v Novem mestu ter velja za začetnika industrijskega urbanizma. Njegove moderne 'industrijske' hiše v Podbočju ni več, umrl pa je 20. januarja 1989 v Ljubljani.

Slikal je tudi pri trapistih

Zoranov umetniški talent je prvi prepoznal slikar Franjo Stiplovšek (1898–1963), učitelj risanja na Meščanski šoli Krško, ki jo je obiskoval med letoma 1921 in 1925, leta 1928 pa je začel študij slikanja na zagrebški akademiji, ki ga je z odliko zaključil leta 1933. Že med študijem, avgusta 1931, se je poročil s prav tako slikarko Smiljano Ivančić iz Opatije, še isto leto sta dobila sina Zorana. Zanimiv je podatek, nadaljuje Černelič Krošelj, da je leta 1929 nekaj časa slikal pri trapistih na Rajhenburgu ter se učil francosko, saj je, kot številni umetniki, želel doživeti Pariz kot središče umetniškega sveta, kar mu je uspelo leta 1955, ko se je s pomočjo štipendije tam izpopolnjeval.

Kot pedagog je poučeval na srednjih in višjih šolah na otoku Krku, Zagrebu in Sarajevu, kjer je preživel tudi večino druge svetovne vojne. Leta 1946 so ga povabili na novoustanovljeno Šolo za umetno obrt. Leta 1956 je pričel z delom na Višji pedagoški šoli, kasnejši Pedagoški akademiji v Ljubljani, honorarno pa tudi na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, kjer je bil zaposlen od leta 1967 do upokojitve 1974. Poleg »klasičnega ustvarjanja«, predvsem risb in krajin, se je usmeril tudi v oblikovanje uporabnih predmetov (npr. za Steklarno Hrastnik), opremo knjig, projektiranje urbanističnih rešitev za postavitve javnih spomenikov (Žalec, Šoštanj, Domžale in Kočevje s Stanetom Jarmom), za pionirsko delo velja njegova likovna oprema hidroelektrarn (Medvode, Vuzenica, Mariborski otok), tovarniških objektov (tovarna Melamin v Kočevju) in šol, poudarja umetnostna zgodovinarka. »Skupaj z ženo in potomci sta ostala vtisnjena v spominu vaščanov Podbočja in številni se še spomnijo skupne udeležbe na Zoranovem pogrebu v Ljubljani, kjer je umrl 27. oktobra 1975, ravno v letu, ko je prejel najvišjo umetniško nagrado – Prešernovo nagrado – za življenjsko delo in razstavo v Krškem leta 1974,« pravi.

Hranitelji njegove dediščine in spomina

Dediščina Zorana Didka ima, tako Černelič Krošelj, pomembno mesto tako v slovenskem kot v širšem prostoru in je del zbirk dveh posavskih muzejskih ustanov. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je od leta 1995 na ogled stalna razstava izbranih del, njegova dela so predstavljena na občasnih razstavah, kot je npr. marca letos zaključena mednarodna razstava Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925–1933). V letih 1996 in 1997 pa je Smiljana Didek Posavskemu muzeju Brežice podarila 140 raznovrstnih del, ki prikazujejo njegovo umetniško raziskovanje, od risb, grafik, akvarelov do majhnih krokijev – hipnih skic na različnih »nosilcih«, kot so cigaretni papir, prtički, saj je po ženinih besedah ves čas risal na vsak papir v bližini. Skrbniki njegove dediščine so tudi njegovi sorodniki iz družine oziroma Društva Kerini & Stritarji, leta 2010 pa je Občina Krško v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac na takrat še Didkovo hišo postavila ploščo, s čimer je bila obeležena 100-letnica njegovega rojstva. Žal je bila plošča kasneje odstranjena in je trenutno deponirana oz. še ni jasne rešitve, kam jo umestiti.

Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.