Tri leta, tri obnove, tri enote

V torek zvečer je v krškem Mestnem muzeju ob njegovi 3. obletnici delovanja potekala okrogla miza z naslovom Tri leta, tri obnove, tri enote. Kulturni dom Krško združuje v svoji sestavi poleg muzeja še Galerijo Krško in Grad Rajhenburg.

Okroglo mizo so sooblikovale generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino MK RS Damjana Pečnik, direktorica občinske uprave Občine Krško Melita Čopar, direktorica Kulturnega doma Krško Katja Ceglar, iz ZVKDS, OE Ljubljana Alenka Železnik in predsednica programskega sveta Mestnega muzeja Krško, Galerije Krško in Gradu Rajhenburg dr. Helena Rožman. Povezovalne niti okrogle mize pa je vodila kustosinja muzeja Alenka Černelič Krošelj.Pečnikova je pohvalila uspešnost krške občine pri obnovah kulturne dediščine, ki je kot zgled ostalim slovenskim občinam, saj so v zadnjem obdobju prenovili Valvasorjev kompleks, rajhenburški grad in Mencingerjevo hišo. „Tukaj živite ljudje, ki čutite kulturno dediščino in znate te spomenike oživeti, saj le obnovljeni spomeniki brez vsebine prazni," je dejala in izpostavila tudi sodelujoče, ki so bili gonilna sila obnove. Za obnovo je bilo namenjenih 10 milijonov evrov sredstev, polovico so uspeli dobili iz evropskih skladov, ostalo pa je prispevala krška občina.

Čoparjeva je zbranim najprej podala nekaj osebnih misli, saj je kot prišlekinja spoznavala veliko navezanost Krčanov na svojo preteklost, izreden posluh župana za obnovo in s skupnimi močmi so ustvarili neponovljivo zgodbo.

Tudi Železnikova se je strinjala, da se takšne obnove ne da ponoviti, saj je v sklopu okoliščin v novi podobi zaživel tako Valvasorjev kompleks, kakor grad nad Brestanico, ki je eden najstarejših gradov v Sloveniji, pa tudi obnova je bila izredno zahtevna.

Ceglarjeva je opisala delovanje Kulturnega doma in njegove aktivnosti. Od osmih zaposlenih se je v času pridobitve objektov v upravljanje število zaposlenih povečalo na 18, kar ni veliko, vendar po njenih besedah program zelo uspešno izvajajo. Od nekdanje filmske in gledališke dejavnosti se je tako vsebina razširila tudi na muzejsko. „Na gradu pa so mogoče tudi razne prireditve poleti, ob tem dobivamo neko drugo kvaliteto na področju turizma. Smo uspešna organizacija, ki namreč kar precej sredstev pridobimo na trgu," je povedala direktorica Ceglarjeva.

Rožmanova pa je pojasnila vlogo programskega sveta in pohvalila strokovne delavce, ki izredno dobro opravljajo svoje delo. Rdeča nit sodelujočih pa je bila tudi obnova Šrajbarskega turna z izraženimi mislimi, da bi se tudi v tem primeru zgodba uspešno zaključila.

Besedo so dobili tudi prisotni obiskovalci. Tako je Slavko Šribar pohvalil aktivnosti, obenem pa opozoril na črne pike, ki še vedno štrlijo v starem mestnem jedru Krškega. Margareta Marjetič je dejala, da so krajani zelo ponosni na obnovo gradu, saj je čutiti navezanost na ta mogočni objekt izrazila pa je željo, da bi bila vrata odprta tudi ljubiteljski kulturi. Hrvoje T. Oršanič je pohvalil obnovo in v nadaljevanju dejal, da bi se upravljavci gradov med sabo povezali in se uskladili glede prireditev. Jože Habinc je v imenu izgnancev dejal, da želijo, da bi muzejska zbirka o izgnancih luč sveta zagledala še v letošnjem letu in ne v prihodnjem. Lojze Štih pa je podal predlog, da bi vendarle prvi krški borci dobili nekaj mesta tudi v muzeju, saj si to vsekakor zaslužijo. Franc Černelič pa je izpostavil problematiko ogleda muzeja in ostalih kulturnih spomenikov in izrazil željo, da bi podjetniki svoje poslovne partnerje v sklopu obiska njihovih podjetij popeljali tudi na ogled teh znamenitosti.

M. K.