Tri stoletja brežiških frančiškanov

Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa je v sodelovanju z Občino Brežice in Posavskim muzejem Brežice pripravila dvodnevni simpozij (12.in 13. maja) ob 350. obletnici prihoda frančiškanov v Brežice, ki je potekal v malem avditoriju muzeja.

Ob otvoritvi je goste k spremnim besedam povabil univ. dipl. zgodovinar Jože Škofljanec, ti pa so, med njimi tudi župan Ivan Molan in župnik Milan Kšela, poudarjali pozitivno karizmo frančiškanov na prebivalce področja Brežic (delovanje frančiškanov je zajemalo daleč večjo površino kot je današnje Posavje) ter naj simpozij spremlja »mir in dobro«, ki je bil življenjski slogan sv. Frančiška Asiškega(roj.1181 v Assisiju v Italiji) in je ustanovil frančiškanski red. Direktor muzeja dr. Tomaž Teropšič je poudaril pomen spoznavanja lokalne zgodovine, kajti v tej skupnosti mnogoštevilnih narodov je nujno treba spoštovati svojo identiteto.

Frančiškani so se v Brežicah naselili leta 1659 na povabilo meščanov ob podpori Jurija grofa Frankopana. Že naslednje leto je bila ustanovljena redovna hiša, leta 1685 pa je bila zaključena tudi gradnja samostanske cerkve sv. Antona Padovanskega. Frančiškani so vplivali na družbeno, duhovno in kulturno podobo mesta in njegove širše okolice. Niso se posvečali zgolj pastoralni oskrbi vernikov, temveč so bili tudi prvi učitelji na mestni šoli, bratje kirurgi oziroma zdravilci pa so prebivalcem lajšali življenjske tegobe. V 18. in 19. stoletju je v samostanu potekal redovni študij moralne teologije za redovnike, ki so se pripravljali na duhovniško posvečenje. Samostan je hranil bogato knjižnico, cerkev in samostan pa so krasila številna umetniška dela, med katerimi so tudi najzgodnejše slike Valentina Metzingerja, le malokateri izmed brežiških gimnazijcev pa se je zavedal, da obiskuje pouk v stavbi, katere prvotni prebivalci so bili bratje frančiškanskega reda. Manj znano je tudi, da je p. Edvard Zagorc konec zime leta 1853 na novo odkril vrelec tople vode v čateški Vrbini, v današnjih Čateških toplicah.

Po brežiškem potresu 1917 je bila na novo postavljena samostanska stavba in prenovljena cerkev, 1941 pa je nemški okupator med prvimi iz Brežic izgnal prav Frančiškove brate in v prostorih samostana ustanovil gimnazijo. Po koncu vojne so frančiškani skušali obuditi redovno življenje v mestu, a so bila njihova prizadevanja neuspešna - z razliko, da so patri z zadnjim p. Damijanom Vračkom dolga leta vodili dobovsko župnijo.

Osemnajst povzetih referatov je izdala Založba Brat Frančišek, sicer pa je v načrtu izid znanstvenega zbornika.

N. J. S. (Foto: I. Počkar)