Časopis za pokrajino Posavje
19.09.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ulična razstava posvečena vpogledu v največje umetnostnozgodovinske »zaklade« župnijske cerkve sv. Lovrenca

Objavljeno: Torek, 03.11.2020    Rubrika: KULTURA Sporočilo
123223380_190927362556188_169227053314474726_o

Razstava je postavljena na prostoru med župnijsko cerkvijo sv. Lovrenca in Slomškovim domom (zelenica ob Kržičnikovi ulici; foto: FB profil Društva 1824).

Letošnja razstava, že šesta v nizu sodelovanj fotografa in AV zapisovalca dogajanja v občini Brežice Davorja Lipeja in Alenke Černelič Krošelj, umetnostne zgodovinarke in etnologinje ter kulturne antropologinje, je posvečena novi temi – umetnostnozgodovinski dediščini mesta.

Po ciklu petih razstav iz Lipejevega arhiva in lanski prvi ulični razstavi na prostoru med župnijsko cerkvijo sv. Lovrenca in Slomškovim domom (zelenica ob Kržičnikovi ulici) sta prav tako z ulično razstavo predstavila 1. del novega cikla. Ta je posvečen vpogledu v največje umetnostnozgodovinske »zaklade« župnijske cerkve sv. Lovrenca. Del razstave je tudi pet kratkih predstavitvenih filmov po posameznih sklopih, ki sta jih pričela pripravljati maja, objavljeni pa so na facebooku in spletni strani Društva 1824. Razstava je na ogled od 29. oktobra 2020 do 30. marca 2021.
RAZSTAVA

Avtorja razstave Davor Lipej in Alenka Černelič Krošelj ter brežiški župnik Milan Kšela



Razstava na šestih obojestranskih panojih predstavlja zunanjost in notranjost župnijske cerkve sv. Lovrenca v Brežicah skozi naslednje vsebine:
  • Gradnja cerkve sv. Lovrenca
Župnijska cerkev sv. Lovrenca je bila zgrajena leta 1782, leto po povodnji, ki je 25. januarja 1781 odnesla tudi cerkev. Novo, na drugi strani ceste, so začeli graditi še istega leta, 8. julija 1871, po načrtu mariborskega zidarskega mojstra Janeza Nepomuka Fuchsa.
  • Prezbiterij – monumentalno delo Staneta Kregarja (1905—1973) je tema drugega panoja.
Notranjost je bila v 20. stoletju predelana, najbolj ravno v prezbiteriju. Z nekaj ohranjenih fotografij in virov vemo, da je bila cerkev enovito poslikana, v kar je v letih 1962—1966 posegel takratni župnik Karel Jeler (župnik med letoma 1957 in 1981), ki je v duhu Drugega Vatikanskega koncila (1961—1965) pričel s prenovo cerkve, predvsem prezbiterija. Na mestu starega Marijinega oltarja so leta 1962 postavili marmornega (posvečen 3. marca 1963), leta 1964 so uredili zgornji del s kamnitimi ploščami ter na sredino obesili sliko Brezmadežne, delo Staneta Kregarja.
  • V kupoli prezbiterija (3 pano) je kot osrednji prizor upodobljeno poveličanje sv. Lovrenca, ki se odvija v centralnem prostoru z odprto streho, naslikano v baročni maniri. V pendentivih so upodobljeni štirje cerkveni očetje, med njimi pa so naslikani simboli Kristusa in Marije, pelikan, ki s svojo krvjo hrani mladiče, Jagnje božje, Davidov stolp in vaza oziroma posoda duhovna.
Sv. Lovrenc, priljubljeni svetnik na vzhodu in zahodu, je zavetnik revežev, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev, likalk. Varoval naj bi pred opeklinami, bolečinami v hrbtu, vročico. K njemu verniki naslavljajo prošnje za verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino.

Predstavljena sta tudi avtorja poslikav iz leta 1861 (kupola prezbiterija in ladje) Tomaž Fantoni (1822—1892) in Jakob Brollo (1834—1918).
  • Na četrtem panoju so predstavljeni naslednji deli: stranska oltarja sv. Florijana in sv. Nikolaja, 8 slikanih oken in podobi na koru – David s harfo in sv. Cecilija.
  • Peti in šesti pano sta posvečena upodobitvam apostolov v kupoli ladje, ki so postavljeni v bogato ornamentirana polja, ki segajo so središča. Med apostole in središče so umeščeni prizori Apostolske vere, oblikovani v grisallu (odtenki ene barve, tu rjave).
Razstava in kratke »reportaže« ob njej pripovedujejo o bogati dediščini ter poudarjajo, da so tudi v našem mestu ustvarjali izjemni umetniki, njihova dela pa so na voljo »čisto blizu«. Upamo, da jih bomo tudi zaradi tega projekta bolje poznali in cenili.

Vir: Društvo 1824, foto: D. Lipej

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte