Umetniške sledi Saše Šantla skozi razstavo in predavanje

V torek, 7. maja, je v Valvasorjevi knjižnici Krško potekalo predavanje enciklopedista Igorja Longyke o umetniški družini Šantel, pri čemer je bil v ospredju dvojni umetnik Saša Šantel; slikar, skladatelj, ekslibrist, grafik ter ilustrator, ki je nekaj let svojega življenja z družino preživel na Narplu v Krškem v letih 1917–1921. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo Šantlovih ekslibrisov.

Po uvodnem pozdravu direktorice Valvasorjeve knjižnice Krško Urške Lobnikar Paunović, ki je napovedala predavatelja Igorja Longyko, je sledil nastop učenk Glasbene šole Krško Lucije Jakhel (violina), Lucije Siter (violina) in Barbare Planinc (viola), ki so pod mentorstvom Luke Dukarića in Kristiana Ilića izvedle avtorsko skladbo Saše Šantla z naslovom Scherzo, kar je predstavljalo tudi uvod v vsebinsko bogato predavanje Igorja Longyke, ki je sicer potomec družine Mlakar iz Velike vasi.  

Dvojni umetnik Saša Šantel (1883-1945)

Kot je zapisano v katalogu k razstavi ekslibrisov, ilustracij in razglednic, je bil Saša Šantel dvojni umetnik, slikar in glasbenik, ki se je rodil v Gorici 15. marca 1883. Že v otroštvu je dobil prve spodbude in nauke v slikanju in glasbi, gimnazijsko znanje je nato izpopolnjeval z zasebnim poukom. Po maturi leta 1901 se je zaradi štipendije odločil za poklic profesorja risanja na srednjih šolah. Šolal se je tudi na Dunaju ter obiskoval filozofsko fakulteto, na kateri je leta 1906 postal absolvent. Kasneje je poučeval na Dunaju, nato v Kopru ter v letih 1907-1918 na hrvaški gimnaziji v Pazinu itd.

Obsežen slikarski in skladateljski opus

Kot še piše v katalogu, je Šantel najplodnejša leta življenja preživel z družino na ljubljanskem Mirju. Služboval je kot profesor risanja, ob tem pa ustvaril ogromen opus: slikal je v olju, akvarelih, pastelih; izdeloval je grafike v vseh vrstah tehnik, risal je portrete, karikature in ilustracije in še bi lahko naštevali.

Kot skladatelj samouk je Šantel skomponiral okoli 200 skladb, kot violist pa je igral v ljubljanskih orkestrih in komornih skupinah.

Pionir slovenskega ekslibrisa in sodobne grafike

Ekslibris po definiciji pomeni listek, ki je vložen v knjigo in označuje njenega lastnika; Šantel je poznan kot pionir slovenske moderne grafike ter hkrati pionir sodobnega slovenskega ekslibrisa, je še poudaril predavatelj Longyka.

Prvi lesorezi in litografije Saše Šantla iz študijskih let v začetku 20. stoletja štejejo za prve slovenske ekslibrise. Na razstavi, ki sta jo v sodelovanju s predavateljem pripravili bibliotekarki Urška Šoštar in Alenka Žugič Jakovina ter je že 13. po vrsti na dano tematiko, si lahko obiskovalci ogledajo celoten opus Šantlovih ekslibrisov.

Življenje družine Šantel tudi na Narplu (1917-1921)

»Umetniška družina Šantel je nekaj let živela tudi v Krškem. Na Narplu so kupili hišo z velikim sadnim vrtom, ki pa jim je leta 1918 pogorela in so poslej do leta 1921 živeli v mestu,« še piše v katalogu. Zaradi težkih razmer v tem času niso ustvarjali, toda Saša Šantel je kasneje s svojo družino večkrat obiskal sorodnike in ob tem slikal okolico Krškega, kar je tudi predstavljeno v razstavi.

O predavatelju Igorju Longyki

Kot je v svojem govoru povedala Paunović, je bil Igor Longyka, 77-letni upokojeni urednik, vso delovno dobo zaposlen v založbi Mladinska knjiga. Doštudiral je violino, pozneje pa je študiral še slovenščino in geografijo. Ob študiju ga je pritegnilo novinarsko delo, zaposlil se je pri Pionirskem listu in bil prvi urednik Vesele šole. Postal je glavni in odgovorni urednik poljudnoznanstvene revije Pionir, po 20 letih dela pa so ga povabili za sodelavca v projektu Enciklopedije Slovenije; pri tej publikaciji je ostal do upokojitve. Ob tem je deloval tudi v društvu Bralna značka in bil 12 let tudi njegov predsednik. V pokoju se je vključil v Glasbeno matico Ljubljana ter prevzel vodenje njene skupine za ohranjanje spomina. Longyka je po naključju odkril zapuščino Saše Šantla. Pripravil je vrsto razstav in koncertov z njegovimi deli in ga predstavil kot vsestranskega likovnika in glasbenika, ki je zlasti med dvema vojnama pomembno soustvarjal kulturno podobo Slovencev.

A. K.