Unikatna keramika v brežiški grajski kleti

Članice keramično-kiparske sekcije, ki deluje pri Društvu likovnikov Brežice, so v torek, 19. novembra, v grajski kleti Posavskega muzeja odprle razstavo unikatne keramike. Izdelki keramike so se sijajno zlili z zanimivim ambientom, kar je razstavljenim izdelkom dalo še večjo vrednost.

Kot je dejala predsednica DLB Kristina Bevc, je tokratna razstava pravzaprav bera letošnjih izdelkov ustvarjenih pod mentorstvom akademske slikarke Nevenke Rušković, nekateri izdelki pa so nastali tudi v domačih delavnicah, prevladujejo dela v raku tehniki, nekaj pa jih je v baker-mat tehniki.

Direktorica muzeja Alenka Černelič Krošelj je pozdravila spremljevalce odprtja razstave, posebej ustvarjalke – Mijo Baškovč, Branko Benje, Kristino Bevc, Branko Ereš, Vesno Flis, Heleno Frešer, Sonjo Kostanjšek, Tatjano Potokar, Mihaelo Prevejšek, Alenko Venišnik in Zlatko Vučinić, rekoč pri tem, da je muzej prostor, ki je odprt za vse, ki radi pridejo v muzej, otvoritve razstav, koncerti  in vsi drugi dogodki pa v ta hram privabijo različne ljudi, s tem pa se širi tudi spoznavanje muzeja in njegovih vsebin.

Program je povezovala Alenka Venišnik, ki je povedala, da naj bi iz gline oziroma ilovice po večini legend o stvarjenju sveta in življenja Bog naredil tudi podobo živega bitja in mu nato vdihnil še dušo. Neko pleme iz Sudana, ki živi ob reki Nil, pripoveduje o tem, kako je njihov bog naredil človeka iz gline. Potoval je proti severu in našel belo glino, iz te je naredil Evropejce, Arabce je naredil iz rdeče, Afričane pa iz črne gline. Globok simboličen pomen, ki ga je zemlja imela za človeka od najstarejših časov dalje, je predvsem duhovna navezanost nanjo, ki pa je veliko starejša kot izraba njenih uporabnih lastnosti. Ko se je navezala na večzvrstno razstavo »Štirje elementi – Zemlja«, bi lahko keramično razstavo poimenovali tudi »Bila je zemlja …« In nazadnje, lahko bi povezali vse štiri elemente: vodo, ogenj, zemljo in zrak, ki so ključnega pomena pri keramiki in vsi štirje elementi nepogrešljivi za nastanek le-te.

Tako so letos spoznale tehniko, imenovano baker-mat, ki da glini poseben kovinski pridih, v katerem se prelivajo različni odtenki barv. Mentorica Nevenka Rušković pojasni, da je keramične glazure možno obarvati samo z anorganskimi spojinami različnih kovin, ker vse organsko zgori. Tokrat so barvali s spojinami bakra. Glazure, obarvane z bakrenimi spojinami, vsebujejo ponavadi do 10 odstotkov bakrovega oksida ali bakrovega karbonata in 90 odstotkov glazure. Baker glazura obarva izdelek zelenkasto, turkizno ali bakreno metalno, odvisno od drugih sestavin recepta glazure, ter do končne izdelave keramike s postopkom oksidacije ali redukcije. Baker-mat glazura pa je sestavljena iz 90 odstotkov bakrove spojine in samo 10 odstotkov glazure, ravno nasprotno od standardne bakrene glazure. Če se baker-mat glazuro žge oksidacijsko, ob prisotnosti kisika, dobimo samo mat črno barvo, če pa jo žgemo z odvzemanjem kisika (redukcijsko), dobimo na izdelku cel spekter različnih barv.

Uvod v odprtje in vsebinsko bogat dogodek je pričel mladi harmonikar Lovro Zagmajster, z zahvalami  razstavljavkam pa ga je sklenila predsednica DLB Kristina Bevc.

N. J. S.