"Ustvarjamo. Rastemo. Se povezujemo, širimo in bogatimo."

V Dvorani Savice Zorko so delavci Knjižnice Brežice sinoči proslavili 70 let delovanja knjižnice. Direktorica mag. Tea Bemkoč je županu Občine Brežice, ustanoviteljice knjižnice, Ivanu Molanu izročila akvarel knjižnice, župan pa je knjižnici podelil plaketo Občine Brežice.

ZDRUŽILI TRI DOGODKE

Jubilejna proslava Knjižnice Brežice je združevala tri dogodke: 70. obletnico delovanja knjižnice po drugi svetovni vojni, uradnemu zaključku Toporišičevega leta (11. 10. 2015 – 11. 10. 2016), Ustanova Stanislava Škrabca pa podelila štipendije novi, 13. generaciji študentov s področja slovenistike, slavistike, jezikoslovja in klasične filologije. Ustanova je poimenovana po velikem jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, njegov opus je raziskal, znanstveno obdelal in ovrednotil prof.dr. Jože Toporišič, ki je prvi nagrajenec Škrabčeve ustanove za izjemne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja.
 
BEMKOČEVA: POVEZUJEMO ČRKE, BESEDE, STAVKE, POVEDI, JEZIKE, LJUDI IN USTANOVE
 
»Ustvarjamo. Rastemo. Se povezujemo, širimo in bogatimo, so besede, ki ponazarjajo poslanstvo Knjižnice Brežice. Njena ustanovitev je bila samoumevno nadaljevanje predvojne knjižnične dejavnosti v Brežicah, ki sta jo razvijali predhodnici: Slovenska čitalnica in Sokolska knjižnica«, je poudarila direktorica knjižnice mag. Tea Bemkoč. In še: »Besede iz Župančičeve Dume, ki so zapisane na stekleni fasadi naše knjižnične stavbe - Tu, tu se žile življenja stekajo, pota vesoljstva tukaj se stekajo -, so vodilo letošnjega jubileja. Osrednja tema je sodelovanje oziroma povezovanje črk, besed, stavkov, povedi, jezikov, ljudi in ustanov. Letošnje jubilejno leto smo začeli 20. aprila z odprtjem prenovljenih prostorov domoznanske zbirke. Tako bo najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice rasla tudi v Brežicah, se razvijala ter skrbela za ohranjanje in prenašanje ustvarjalnosti iz roda v rod. 20. junija smo v sodelovanju z Društvom Jasa odprli likovno-besedno razstavo Dobro je brati dobre knjige. Razstava je vključevala izdelke otrok, ki so nastali v vseslovenski akciji. V čast nam je, da je bila Knjižnica Brežice predstavnica ožjega programskega odbora Toporišičevo leto. Raznoliko, uspešno ter predvsem povezovalno in sodelovalno enoletno obdobje zaključujemo danes – na dan, ko bi akademik Toporišič obeležil svoj 90. rojstni dan. To sporočam in se javljam iz novoimenovanega Trga Jožeta Toporišiča. Prav preimenovanje oziroma poimenovanje trga po našem rojaku je eden zadnjih dosežkov v uradnem delu Toporišičevega leta.«
 
MOLAN: KNJIŽNICA VPETA V LOKALNO SKUPNOST
 
Župan Ivan Molan je med ostalim izpostavil: »Veseli me, da je knjižnica kot ena izmed 18 javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je občina, močno vpeta v lokalno skupnost. V preteklem desetletju smo z združenimi močmi uspeli urediti primerno infrastrukturo ter nadgraditi vsebino knjižnice z različnimi dejavnostmi. Izboljšali so se pogoji za delo zaposlenih in prostorski pogoji za uporabo knjižnice. Ponosni smo na prenovljene prostore domoznanske zbirke, ki je pomembna pričevalka o delu in dogodkih v naših krajih, še posebej zato, ker sta bila naša rojaka velika slovenska jezikoslovca Maks Pleteršnik in dr. Jože Toporišič. Vlogo povezovalca občank in občanov je knjižnica dokazala z odprtjem razširjenega oddelka v Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki leta 2014 ter avtomatiziranega oddelka v OŠ Pišece leta 2013; knjižnica s svojimi dislociranimi enotami sega k ljudem, ki so oddaljeni od središča občine …«
 
PEČNIKOVA: TOPORIŠIČ POVEZAL LJUBLJANO IN BREŽICE
 
Slavnostna govornica, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, je povedala: »Lok med knjižnicami v Ljubljani in Brežicah je vzpostavil akademik Jože Toporišič, ki je v vaši knjižnici dobil svoj kot, zahajal je v domačo knjižnico in kot študent v Plečnikovo palačo. Njegovo delo dokazuje, da sta knjiga in slovenski jezik temelj na katerem lahko gradijo znanstveniki vseh generacij. Osveščanje s slovenščino je danes omogočilo simpozij in pred tem zelo dobro organizirano Toporišičevo leto, ki ga sklepate danes. Knjiga in slovenska beseda imata v Brežicah na robu Slovenije še dodaten velik pomen. Našo identiteto je gradila prav slovenščina. Morda ni slučaj, da je prav vzhodni lok Slovenije posejan z domovanjem jezikoslovcev svetovnega slovesa – Miklošičem v Prlekiji, Pleteršnikom v Pišecah, Župančičem v Vinici, vlogo čuvarja slovenske knjige in jezika je imel za zahodu pater Stanislav Škrabec.«
 
PODELILI ŠTIPENDIJE
 
Ustanova patra Škrabca od leta 2004 spodbuja študij slovenskega jezika, od ustanovitve je podelila 88 štipendij odličnim študentom slovenistike in šest nagrad izbranim jezikoslovcem – slovenistom. Prapranečak patra Stanislava Škrabca Janez Škrabec, soustanovitelj te ustanove, ugledni gospodarstvenik ter veliki ljubitelj in mecen kulture in umetnosti, ki ima korenine v Brežicah (ded dr. Jože Peček in babica Breda, saj je z njune Prešernove ulice rad zahajal v takratno Ljudsko knjižnico in danes redno obiskuje grob svojih starih staršev) je z državno sekretarko Damjano Pečnik podelil štipendije 13. generaciji štipendistov Škrabčeve ustanove: prisotnim Barbari Balantič, Miji Bon in Kristini Pranjić ter zaradi študijskih obveznosti odsotnim: Duši Race, Pii Šlogar, Weroniki Wožnicki in Blažu Zabelu.
 
ZNAMKA, VOJAŠNICA, DELAVNICE ZA RANLJIVE
 
V imenu Društva zbirateljev »Verigar«, ki je izdalo znamko »Jože Toporišič 1926-2014, 90 let rojstva« in kuverto s poštnim žigom, je spregovoril Ivan Tomše, rekoč da bo le-to ostalo na Pošti Slovenija trajen spomin. Da se v Vojašnici Cerklje ob Krki še kako dobro zavedajo pomena sodelovanja s civilnim okoljem in s Knjižnico Brežice, je poudaril major Aleš Zajc. Lilijana Pahor je pohvalila odgovorne zaposlene v Knjižnici Brežice, ki so podprli in omogočili izvedbo delavnic za ranljivo skupino iskalcev zaposlitev, brezposelnih mladih, srednje starostne skupine in starejših. – Vsi govorci z iskreno čestitko ob jubileju in željo za uspešno in ustvarjalno delo še naprej.
 
Začetne, vmesne in končne skupne slavnostne trenutke so s pesmimi in glasbo prav lepo zabelili: Maja Weiss, Anže Podgornik, Robert Petan, Veronika in Krištof Strnad, Lovro Ravbar in člani Tamburaškega orkestra Artiče Alen Kostevc, Blaž Pleteršnik in Kristian Franič.

N. J. S., foto: P. P.