V čas ujete podobe nekdanjega TVD Partizana

Raziskovalec sevniške preteklosti, avtor večjega števila zanimivih knjig o Sevnici, o njeni okolici in o njenih prebivalcih Oskar Zoran Zelič je tokrat za obiskovalce in uporabnike sevniške knjižnice pripravil na panoju ob vhodu v knjižnico kratek in jedrnat pregled 80-letne zgodovine Sokolskega doma v Sevnici, ki se ga mlajši rodovi spominjajo kot TVD Partizana.

Sokolski dom, po drugi svetovni vojni preimenovan v Dom telovadnega društva Partizan Sevnica, je veljal za najkvalitetnejšo arhitekturo v Sevnici in v okolici iz časa med svetovnima vojnama. Stavbo so porušili jeseni leta 2001 in sedaj na tem mestu stoji v mesecu aprilu odprti hipermarket, čeprav so bile obljube ob rušitvi drugačne - na istem mestu naj bi bil zgrajen nov, sodobnejši športni objekt (tudi za potrebe SŠ Sevnica, ki nima svoje telovadnice).

»Letošnjega 1. junija je minilo natanko 80 let od otvoritve Sokolskega doma v Sevnici. Dom, ki je skozi čas zamenjal ime, je bil vseskozi zelo pomemben generator kulturnega, športnega in družbenega življenja mnogih generacij Sevničanov in Sevničank. Sokolski dom so začeli graditi leta 1929 na osnovi prostovoljnih prispevkov. Zidavo doma je prevzel stavbenik Josip Ciuha z Vidma pri Krškem, člani društva pa so mnogo del postorili tudi sami s požrtvovalnim delom. Vso opeko za gradnjo je dal brezplačno Leonard Treppo, lastnik opekarne v Šentlenartu pri Brežicah. Les za gradnjo sta prispevala veleposestnik Nikolaj Jakil iz Sevnice, kasnejši starosta društva, ter lesni trgovec, gostilničar in posestnik Franc Trupej iz Šmarja pri Sevnici.  V nedeljo, 1. junija 1930, je bil sokolski dom svečano odprt. Otvoritve so se udeležila številna sokolska društva, saj je bil z otvoritvijo doma združen okrožni zlet. Tega dne so se Sokoli zbrali na sejmišču pri Valantovi gostilni na vzhodnem koncu trga od koder se je razvila povorka, ki je šla skozi trg do novega sokolskega doma, kjer je bila svečana otvoritev.  Novi dom je imel poleg potrebnih društvenih prostorov telovadnico, ki je hkrati služila kot kulturna dvorana z gledališkim odrom in kot kinodvorana, saj je Sevnica z zgraditvijo sokolskega doma dobila leta 1930 svoj prvi kino. Filme so predvajali ob sobotah zvečer, ob nedeljah popoldne in zvečer, ob nedeljah dopoldne pa so si lahko otroci ogledali risanke. Po prvi svetovni vojni so v okviru sevniškega sokolskega društva delovali: telovadna četa, dramski odsek, godbeni odsek (salonski orkester), pevski zbor, lutkovni oder in javna ljudska knjižnica,« je večinski del zapisa na panoju, ki ga je uredil in oblikoval Zelič.   S.R.