V brežiški knjižnici na ogled pregledna razstava fotografij Obročkanje belih štorkelj v Posavju 2025
Objavljeno:
Nedelja, 20.07.2025 Rubrika:
KULTURA Sporočilo
Bela štorklja je mogočna in hkrati nežna žival. Pogosto jo najdemo v ljudskem izročilu, kjer predstavlja mir, srečo, plodnost in rojstvo. Zadnji dve oznaki lahko v prenesenem pomenu povežemo z navezo
Knjižnice Brežice in
Združenja za štorklje CICONIA Slovenija, katerega člana sta tudi domačina
Irena Majce in
Dušan Blatnik, s katerima smo osnovali začetek pomembnega sodelovanja.
V februarju 2025 smo namreč v Dvorani Savice Zorko prisluhnili predavanju
Boruta Štumbergerja, predsednika Združenja za štorklje CICONIA Slovenija, hkrati pa si s pomočjo razstavljenih fotografij ogledali in spoznali gnezda, ki jih imajo oziroma so jih bele štorklje imele v Posavju. Že tedaj se je zbranim zanesenjakom porodila ideja, da ob polletju, po izvedenem obročkanju belih štorkelj v naši domači regiji, na ogled
postavimo pregledno razstavo fotografij o tej metodi preučevanja selitve ptic.
S 17. dnem julija 2025 in pridruženim sodelovanjem Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Slovenskega centra za obročkanje ptičev in Elektra Celje slednje tudi uresničujemo.
Razstavo fotografij, ki je na ogled
na strokovnem oddelku v prvem nadstropju knjižnice, dopolnjujejo zapisi, ki so jih pripravili strokovnjaki na tem izbranem področju:
Barbara Kink, Borut Štumberger in obročkovalec
Jože Bricelj. Slednji o uspešnosti gnezdenja bele štorklje v Posavju in obročkanju strne tako: »Letos smo v Posavju obročkali 13. junija. Ker pa so bili mladiči v nekaterih gnezdih premajhni za obročke oziroma so bila v gnezdu samo jajca, smo se na teren vrnili še 27. junija. Uspešnost gnezdenja na tem območju v letošnjem letu ni bila ravno rožnata. Kar nekaj lokacij je za avtodvigalo Elektra Celje, PE Krško – Nadzorništvo Brežice, nedostopnih, zato tam ne moremo obročkati mladičev. Veliko lokacij je tudi praznih, dno podstavkov na drogovih je brez mreže in vsled tega je spletanje gnezd za štorklje bolj Sizifovo delo, saj »gradbeni material« pada na tla. Na drogove na Malencah, v Bukošku in Malem Podlogu smo zato na podstavke pritrdili tako imenovane drenaže in dodali nekaj dračja ter žitne slame. Taka pomoč štorkljam je navedena tudi v priporočilih na spletni strani Združenja za štorklje CICONIA Slovenija.
V Gržeči vasi smo obročkali tri mladiče, na Mostecu dva mladiča in v Slogonskem prav tako dva mladiča (slednja šele pri drugem obisku oziroma obročkanju). Na Drnovem so bila ob našem prvem obisku na gnezdu štiri jajca. Šele ob drugem obisku, čez štirinajst dni, smo našli enega mladiča, ki pa je bil takrat star manj kot teden dni in premajhen za obročkanje. Kot smo ugotovili ob ogledu vseh gnezd v Posavju, imajo najmanj enega mladiča še v gnezdu v naselju Kalce – Naklo ter dva mladiča v Gornjem Lenartu, na obeh obročkanje ni mogoče. Na gnezdu v naselju Gmajna kaže, da kljub paru štorkelj, ki se tam občasno zadržuje, mladičev ni. Omenjeni podatki o mladičih so javni in dostopni na Slovenskem centru za obročkanje ptičev, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije.«
Z obročkanjem je moč pridobiti informacije o gibanju, širjenju, selitvi, dolgoživosti, vedenju, stopnji preživetja, populacijskem stanju in reproduktivni uspešnosti ptic. Pri letošnjem obročkanju v Posavju so izjemno prizadevno sodelovali sodelavci Elektra Celje, PE Krško:
Boris Kržan, Rajko Žgajnar in
Toni Berstovšek, vodja Nadzorništva Brežice.
Razstavljene fotografije so prispevali:
Jože Bricelj, Boris Kržan, Dušan Blatnik, Brin Majce Blatnik, Irena Majce in
Mateja Kus. Skupaj s »podnapisi« nas foto utrinki popeljejo v prav posebno, tudi domoznansko obarvano zgodbo. Prijazno vabljeni, da jo v odpiralnem času knjižnice spoznate tudi vi.
Razstava bo na ogled do vključno 17. septembra 2025, namenjena pa je vsem generacijam.
Mateja Kus, Knjižnica Brežice