V Jakčevi galeriji bodo v soboto odprli razstavo Umet(el)no

V soboto, 25. 7., ob 19.00 bodo v ​Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki odprli skupinsko razstavo Umet(el)no, katere avtorji so Tin Dožić, Simon Goritschnig, Lara Reichmann, Andrea Zabric.

Skupinska razstava z naslovom Umet(el)no se posveča pomenu t.i. umetnih in umetelnih struktur, materialov in svetov, ki se pojavljajo v različnih sferah vsakdanjega življenja v sodobnem svetu. Kritično naslavlja dvoumno in kompleksno vprašanje delitve na »naravno« in »umetno«, ki se pogosto izkaže za zavajajoč koncept, saj so vsi umetni materiali še vedno rezultat izkoriščanja naravnih virov. Razstava sooča dela in prakse zelo raznolikih umetnikov: Tina Dožića (HR), Simona Goritschniga (AT), Lare Reichmann (SI) in Andree Zabric (AT/SI), ki se na različne načine posvečajo pojavom umetno ustvarjenih objektov in podob, antropogenih struktur, materialov in virtualnih svetov. Razstava sodi v programski ciklus, ki se aktivno posvečajo odnosu človeka do svojega okolja.
 
Kustosa razstave: Deja Bečaj in Miha Colner.
 
„Predstavljeni umetniki se s temi občimi in vseobsegajočimi vprašanji ukvarjajo dokaj posredno, iz osebnih in lokaliziranih perspektiv. Njihovi pogledi na navidezno dihotomijo med naravnim in umetnim, med naravo in kulturo, med samoniklim in človeškim, med organskim in anorganskim, med virtualnim in tuzemskim svetom so izrazito eklektični, saj se s pojmovanji in definicijami umetelnosti ukvarjajo iz izrazito partikularnih in osebnih perspektiv. Njihovi umetniški narativi so le fragment v širšem spektru premislekov o teh univerzalnih in vseobsegajočih vprašanjih.“

Iz besedila Mihe Colnerja: Umetno in naravno
 
„Razstava Umet(el)no sooča prakse štirih umetnikov in umetnic, ki vsaka iz svojega izhodišča pristopajo k razmerju med naravnim in umetnim, kjer umetno ni predstavljeno kot nasprotje narave ali sinonim za sintetično in digitalno, temveč kot proces nenehnega prehajanja materialov, podob in tehnologij iz ene oblike v drugo. Čeprav se njihovi mediji in interesi bistveno razlikujejo, jih povezuje razumevanje umetniškega dela kot procesa plastenja. Plastenja časovnic, materialnosti, postopkov in pomenov. Vsako delo nastaja skozi niz transformacij, pri katerih se nobena faza zares ne izgubi, temveč se nalaga in preoblikuje. /... / Umetelnost na razstavi Umet(el)no ne označuje zgolj spretnosti izdelave ali dovršenosti forme. Označuje sposobnost umetniškega dela, da razkrije procese plastenja in načine gledanja. Noben nov sloj pri tem ne izbriše prejšnjega, temveč ga ohrani kot sled – geološko, zgodovinsko, tehnološko ali izkustveno. Pigment v sebi nosi zgodovino kamnine, 3D-natisnjeni objekt spomin na ročno risbo, satelitski pogled zgodovino zračnega opazovanja, razstavni artefakt pa izkušnjo telesa, ki se je gibalo skozi krajino. Nobena podoba, predmet ali tehnologija ne nastane iz nič, ampak je vedno rezultat dolge verige transformacij, katerih sledi ostajajo vidne tudi v njihovi navidezno končni obliki.“

Iz besedila Deje Bečaj: Plastenje umetelnega
 
O umetnikih:
 
Tin Dožić (1989) je interdisciplinarni umetnik, ki je leta 2016 je končal študij psihologije in diplomiral na oddelku za nove medije Akademije za likovno umetnost v Zagrebu. V svoji avtorski praksi se poslužuje različnih umetniških medijev, kot so zvok, video in večmedijske instalacije, medtem ko pogosto obravnava pojave kot so materialnost medija, DIY kultura, geologija in okoljske teme. V svojem delovanju se pogosto poslužuje principa kolektivnosti, saj redno sodeluje z drugimi ustvarjalci. Živi in deluje v Zagrebu. 
 
Simon Goritschnig (1988) je vizualni umetnik, ki je leta 2015 zaključil študij grafike na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju. V svoji umetniški praksi uporablja široko paleto medijev in tehnik, od risbe in slike, do skulpture in računalniške grafike, ki so vedno odvisne od vsebine in perspektive njegove raziskave. S temi orodji naslavlja razmerje med zemeljskimi in namišljenimi svetovi in pod vprašaj postavlja pojmovanja naravnega in umetnega. Živi in deluje na Dunaju.
 
Lara Reichmann (1995) je vizualna umetnica, ki je leta 2018 zaključila študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2021 pa je magistrirala na oddelku TransArts na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju. V svoji umetniški praksi deluje zlasti na področju videa in animacije, medtem ko na vsebinski ravni pogosto izhaja iz zgodb o pozabljenih, izbrisanih ali nedoločljivih krajih ter likih, ki bivajo na periferijah arhivirane zgodovine. Živi in deluje v Ljubljani.
 
Andrea Zabric (1994) je umetnica, ki je leta 2018 diplomirala iz slikarstva in grafike na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu, nato pa je leta 2019 zaključila študij umetnostne zgodovine in filozofije na Univerzi Ludwig Maximilian v Münchnu. Prav tako je leta 2022 magistrirala na oddelku za kritiške študije Akademije likovnih umetnosti na Dunaju. V svoji umetniški praksi se ukvarja s slikarstvom na različnih ravneh, od rabe pigmentov do ustvarjanja slikarskih ambientov, s tem pa naslavlja vprašanja identitete, nomadstva in razdrobljenega izkustva. Živi in deluje na Dunaju in na Krasu.
 
Razstava bo v prostorih lapidarija GBJ na ogled do 31. 1. 2027.

P. P./vir: GBJ Kostanjevica na Krki