V Knjižnici Sevnica predstavili novo izdajo pesnitve Abuna Soliman

V sredo, 11. novembra 2026, je v Knjižnici Sevnica potekal domoznanski večer posvečen življenju in ustvarjanju pesnika, urednika in učitelja Antona Umeka – Okiškega.

Osrednja tema večera je bila predstavitev nove, dopolnjene izdaje njegove epske pesnitve Abuna Soliman, ki je nastala v sodelovanju strokovnjakov, Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja Škocjan in Kulturno umetniškega društva Anton Umek – Okiški ter občin Sevnica in Škocjan.

Dogodek, ki je bil del prazničnega programa ob prazniku Občine Sevnica, je ponudil tudi zanimiv vpogled v življenje in delo misijonarja ter raziskovalca dr. Ignacija Knobleharja, ki mu je pesnitev posvečena.

KDO JE ANTON UMEK – OKIŠKI?

Anton Umek – Okiški, rojen leta 1838 na Okiču nad Boštanjem, je bil pomemben slovenski pesnik, urednik, učitelj in domoljub, ki je s svojim ustvarjanjem prispeval k razvoju slovenske književnosti in ohranjanju slovenskega jezika v 19. stoletju. Čeprav je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Celovcu, je ostal tesno povezan s svojim domačim okoljem, kar izraža tudi njegov pesniški vzdevek Okiški, ki si ga je nadel po rojstnem kraju.

Njegova literarna zapuščina je bila po obdobju velike prepoznavnosti postopoma odrinjena iz širše javne zavesti. Od leta 2012 si v njegovem domačem okolju prizadevajo za ponovno odkrivanje njegovega življenja in dela, raziskovanje ohranjenih rokopisov ter predstavitev njegovega ustvarjanja širši javnosti.

Pomemben rezultat teh prizadevanj je nova izdaja pesnitve Abuna Soliman, ki je bila prvič predstavljena julija letos v Škocjanu, tokrat pa še v Sevnici.

NOVA IZDAJA PESNITVE ABUNA SOLIMAN OHRANJA IZVIRNO PODOBO PESNITVE

Na dobro obiskanem večeru je zbrane uvodoma pozdravil podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Sevnica Janez Kukec, ki je poudaril pomen ohranjanja kulturne dediščine in sodelovanja med sosednjima občinama ter se zahvalil vsem sodelujočim pri pripravi nove izdaje.

Osrednji del večera je bil namenjen pogovoru s štirimi gosti, ki so vsak s svojega strokovnega oziroma raziskovalnega vidika osvetlili nastanek nove izdaje in pomen obeh zgodovinskih osebnosti.

Dr. Rok Mrvič, folklorist in raziskovalec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter urednik nove izdaje, je predstavil uredniška izhodišča in posebnosti ponatisa. Pojasnil je, da so želeli v največji možni meri ohraniti izvirno podobo pesnitve, tako njeno vsebino in jezik kot tudi knjižno zasnovo. Jezikovnega posodabljanja se niso lotili, saj bi takšni posegi lahko spremenili avtorjev umetniški izraz. Nova izdaja zvesto sledi prvotnemu delu, dopolnjena pa je s spremnimi besedili, kulturnozgodovinskim pojmovnikom in slikovnim gradivom, ki sodobnemu bralcu pomagajo razumeti zgodovinsko obdobje, osebnosti in kraje, predstavljene v pesnitvi. 

Nova izdaja ima tudi širši pomen, saj predstavlja prvo knjigo nove knjižne zbirke Zbrano delo Antona Umeka – Okiškega. Kot je pojasnil dr. Mrvič, želijo v prihodnje postopoma zbrati in ponovno izdati tudi druga avtorjeva dela, ki so danes razpršena po številnih časopisih in publikacijah iz 19. stoletja. Načrtujejo tudi vključevanje ohranjene korespondence in drugega gradiva, ki bo omogočilo celovitejše razumevanje pesnikovega življenja in ustvarjanja.

Pomemben prispevek k vsebinski dopolnitvi je podal dr. Marko Frelih, za oblikovno podobo knjige pa je poskrbela Petra Jerič Škrbec.

ŽIVLJENJE IN DELO RAZISKOVALCA DR. IGNACIJA KNOBLEHARJA

Del pogovora je bil posvečen še dr. Ignaciju Knobleharju, misijonarju in raziskovalcu iz Škocjana, čigar življenje je navdihnilo nastanek pesnitve.

Dr. Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja in raziskovalec Knobleharjeve zapuščine, je predstavil njegovo izjemno raziskovalno in misijonsko dejavnost v Afriki sredi 19. stoletja. Knoblehar je bil med prvimi Evropejci, ki so načrtno raziskovali območje Belega Nila, njegova potovanja pa so prispevala k tedanjemu poznavanju osrednje Afrike.

Dr. Frelih je posebej izpostavil tudi Knobleharjevo etnografsko zbirko, ki jo je leta 1850 prinesel v domovino. Zbirka afriških predmetov je danes skoraj v celoti ohranjena v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani in predstavlja pomembno pričevanje o kulturah in življenju prebivalcev območij, ki jih je raziskoval.

Abuna Soliman je bilo Knobleharjevo arabsko ime, ki so mu ga nadeli domačini v Sudanu in pomeni ’naš oče Salomon’.

Knobleharjevo delo je v njegovem času vzbujalo veliko zanimanja tudi med Slovenci. O njegovih odpravah so redno poročali slovenski časopisi, zlasti Zgodnja Danica, v kateri so objavljali pisma in poročila misijonarjev ter njihovih sodelavcev.

Prav ti zapisi so bili pomemben vir tudi za Antona Umeka – Okiškega pri nastajanju pesnitve. Kot je pojasnil dr. Frelih, delo poleg pesniške domišljije vsebuje številne zgodovinsko verodostojne podatke o Knobleharjevih potovanjih, krajih in dogodkih.

PONOVNO ODKRIVANJE ANTONA UMEKA – OKIŠKEGA

O življenju in ustvarjanju pesnika je spregovorila Tatjana Žužek, njegova sorodnica, raziskovalka njegove zapuščine in sourednica nove knjižne zbirke.

Predstavila je Umekovo življenjsko pot od skromnih začetkov na Okiču, šolanja v Ljubljani in študija klasične filologije na Dunaju do njegovega pedagoškega in literarnega delovanja v Celovcu. Čeprav je umrl star komaj 33 let, je zapustil obsežen ustvarjalni opus.
Poleg pesnitve Abuna Soliman sta za čas njegovega življenja izšli še pesniška zbirka Pesmi in delo Slovanska blagovestnika Ciril in Metod. Številne druge pesmi so bile objavljene v časopisih, revijah in drugih publikacijah, nekatere pa tudi v šolskih berilih.

Tatjana Žužek je predstavila tudi raziskovalno delo, ki je po letu 2012 prineslo pomembna nova odkritja. Med drugim so raziskovalci ponovno vzpostavili stik s pesnikovimi potomci v Celovcu ter odkrili ohranjene rokopise, med katerimi je tudi rokopis pesnitve Abuna Soliman. Gradivo danes hranijo v deželnem arhivu v Celovcu.

Pojasnila je tudi okoliščine nastanka pesnitve. Po Knobleharjevi smrti leta 1858 je bil objavljen poziv slovenskim pesnikom, naj z literarnim delom počastijo njegovo življenje in delovanje. Umek Okiški, takrat še gimnazijec, se je odzval na pobudo in v približno desetih mesecih ustvaril obsežno epsko pesnitev v desetih spevih. Njegovo delo je bilo nagrajeno in naslednje leto tudi izdano.

LITERARNA IN DUHOVNA RAZSEŽNOST PESNITVE

Svoj pogled na pesnitev je predstavil tudi mons. Stanislav Hočevar, upokojeni beograjski nadškof in avtor spremne besede v novi izdaji. V pogovoru je poudaril izjemno literarno razgledanost Antona Umeka – Okiškega, njegovo poznavanje antične in svetopisemske zgodovine ter sposobnost prepletanja epskega pripovedovanja z lirskimi in duhovnimi razsežnostmi. Posebej je izpostavil pesnikovo sposobnost vživljanja v Knobleharjevo življenjsko poslanstvo, njegove odločitve in notranja doživljanja. V pesnitvi je prepoznal delo, ki presega zgolj opis zgodovinskih dogodkov in odpira širša vprašanja človekovega delovanja, vrednot ter odnosa med razumom in vero.

Ob tem je poudaril, da zapuščina obeh osebnosti tudi danes ponuja pomemben navdih, predvsem zaradi njune razgledanosti, vztrajnosti in prizadevanj, ki so presegala meje domačega okolja.

KULTURNI PROGRAM OBOGATIL PREDSTAVITEV

Domoznanski večer je spremljal raznolik kulturni program, ki je obiskovalcem omogočil tudi neposredno srečanje z literarnim ustvarjanjem Antona Umeka – Okiškega.

Za glasbeni uvod in spremljavo je poskrbela Žana Župevc iz Glasbene šole Sevnica, ki je na citrah izvedla slovenski ljudski pesmi.
Obiskovalci so prisluhnili tudi interpretacijama odlomkov iz pesnitve Abuna Soliman. Pesem Slava Sloveniji je predstavila članica KUD Anton Umek – Okiški Tina Železnik, odlomek o Knobleharjevem potovanju po Belem Nilu pa je interpretiral Mirko Ratej.

Posebno glasbeno noto so večeru dodali Boštanjski prijatelji, ki so izvedli uglasbeni pesmi Antona Umeka – Okiškega Mornarska in Rožici. S tem so predstavili še en del pesnikove ustvarjalne zapuščine, ki je ostal ohranjen tudi v glasbeni obliki.

SODELOVANJE, KI PRESEGA OBČINSKE MEJE

Nova izdaja pesnitve je rezultat sodelovanja Kulturno-umetniškega društva Anton Umek Okiški iz Boštanja in Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja iz Škocjana, strokovnih sodelavcev ter občin Sevnica in Škocjan. Pri izvedbi predstavitve je sodelovala tudi Knjižnica Sevnica.

Ob koncu večera je predstavnica škocjanskega kulturnega društva Marija Halas predstavila tudi zanimivo dobrodelno razsežnost projekta. S prispevki, povezanimi z novo izdajo knjige, so v Škocjanu zbirali sredstva za gradnjo vodnjaka v Sudanu, kjer je deloval dr. Ignacij Knoblehar. Sredstva za izvedbo projekta so že zagotovljena in posredovana prek mednarodne Karitas.

Zbrane je ob zaključku nagovorila tudi direktorica Knjižnice Sevnica Anita Šiško, ki je poudarila pomen domoznanske dejavnosti knjižnic. Knjižnica s svojim delom zbira, varuje in omogoča dostop do gradiva, ki priča o zgodovini, ljudeh in življenju lokalnega okolja, s tem pa pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Izrazila je zadovoljstvo, da je predstavitev potekala prav v Knjižnici Sevnica, ter željo, da bi uspešnemu sodelovanju obeh občin in kulturnih društev sledili tudi novi skupni projekti.

Domoznanski večer, ki ga je z vezno besedo zaokrožila Eva Urh, je tako ponudil celovit vpogled v življenje in ustvarjanje Antona Umeka Okiškega ter zgodovinsko ozadje njegove pesnitve Abuna Soliman. Nova izdaja predstavlja pomemben korak pri ohranjanju njegove literarne zapuščine, z načrtovano knjižno zbirko pa se odpirajo tudi nove možnosti za raziskovanje in predstavitev dela tega pomembnega sevniškega rojaka.

N. Nemec, foto: S. Radi

#povezujemoposavje