V Krškem slovesnost ob zaključku Tedna splošnih knjižnic

V petek, 18. novembra, je v krški Dvorani v parku v počastitev 30. obletnice Združenja splošnih knjižnic (ZSK) potekala slovesnost ob zaključku Tedna splošnih knjižnic, ki je v Krško pa tudi v novozgrajeno krško knjižnico pripeljala knjižničarje in knjižničarke iz celotne Slovenije.

NOVA KRŠKA KNJIŽNICA KOT PROSTOR ZA VSE

Uvodoma je vse zbrane nagovorila direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Urška Lobnikar Paunović, ki je dejala, da so letos na podlagi 25-letnega skupnega truda dobili »nove, večje, zračne, predvsem pa prijetne knjižnične prostore«, zato po njenih besedah tudi ni naključje, da se slovesnost odvija v Krškem. Ob tem je Lobnikar Paunović še poudarila, da so zgradili »prostor za vse« in da so tega v Krškem in v Posavju izredno veseli.

Lobnikar Paunović je iskreno čestitala vsem dosedanjim predsednicam in predsednikom Združenja splošnih knjižnic ob 30-letnici delovanja, vsem knjižničarjem in knjižničarkam pa je zaželela »prijetna druženja in dobre zgodbe, ki bodo poskrbele, da se boste k nam še vračali«.

KNJIGA KOT VEČNA DOBRINA

Vse zbrane je v imenu Mestne občine Krško z naslednjimi besedami pozdravil župan mag. Miran Stanko: »V letošnjem letu smo še posebej ponosni, ker imamo res po dolgih letih novo knjižnico, smo nekje na polovici poti, saj nas čaka še obnova samostana.« Stanko je ob tej priložnosti izpostavil še bogato dediščino krške kapucinske knjižnice.

Župan je spregovoril tudi o pomenu in vrednosti knjižnic nekoč in danes: »Iskreno sem prepričan, da je knjiga večna dobrina, ki jo lahko kadarkoli vzameš s police in prelistaš, medtem ko je z vsemi ostalimi mediji nekoliko drugače.« Mag. Miran Stanko je še dejal, da verjame v to, da bodo knjige in knjižničarstvo živeli še naprej in bodo vedno del našega okolja, družbe in življenja.«

KNJIŽNIČARSTVO V ČASU DIGITALNE TRANSFORMACIJE

O pomenu knjižničarstva v sodobnih prostorih skupnosti je spregovoril tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar. Dotaknil se je pomembnega vidika – vloge knjižničarstva v času digitalne transformacije, pri čemer je dejal, da knjižničarji nase prevzemajo tudi nove vloge, ki so zelo pomembne. »Knjižnice so široko dostopni in odprti javni prostori, kjer raste in se razvija skupnost skozi dialog,« je še poudaril Čelik Vidmar in dodal, da knjižničarji nedvomno prispevajo k »boljši informacijski pismenosti družbe«, o splošnih knjižnicah pa je dejal, da so »ključne in nepogrešljive institucije« zaradi širokega dosega dejavnosti.

Čelik Vidmar je v zaključku poudaril, da je pred nami mnogo izzivov in da bomo »soočeni s situacijami, kjer je pomembno, da se učimo drug od drugega in da si znamo pomagati«, zato je knjižničarsko strokovno mrežo označil za še toliko bolj pomembno.

Ob tej priložnosti je čestital tudi prejemnikom nagrad, ki govorijo o strokovnosti in ambicijah, iskrene čestitke pa so šle tudi združenju ob 30. obletnici delovanja.

30 LET TVORNEGA DELOVANJA ZDRUŽENJA SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Vesna Horžen, ki Združenju splošnih knjižnic predseduje že 13 let, je v svojem nagovoru med drugim spregovorila o vlogi in pomenu združenja in pri tem knjižnično mrežo primerjala s čebeljim panjem, združenje pa je metaforično poimenovala kot matico. Dejala je tudi, da čarobno formulo, ki je združenju ves čas omogočala biti pomemben in vpliven dejavnik na področju oblikovanja nacionalnih kulturno-političnih opredelitev za splošne knjižnice in drugod, povzemajo tri besede, in sicer so to: 'povezovanje', 'sodelovanje' in 'vsi'.

»Združenje splošnih knjižnic je danes zaščitni znak splošnih knjižnic in predstavlja po eni strani stabilno, po drugi pa proaktivno udejstvovanje našega poslanstva,« je še poudarila Horžen.

Horžen je spregovorila tudi o vprašanju, kako lahko ZSK knjižnicam pomaga. V odgovor je dejala, da je potrebno skupaj načrtovati prihodnost, saj, tako Horžen, »ko pridejo krizne razmere, smo jim povezani veliko bolje kos, kot če bi bila vsaka knjižnica prepuščena sama sebi«. Izpostavila je tudi, da je potrebno zastopati »interese knjižnic v celotni knjižni verigi« in da pri tem združenje nastopa kot »skupni pogajalec v komunikaciji z različnimi deležniki«, pri čemer se išče skupne odgovore na dano problematiko.

Na dogodku so preko video izjav o pomenu in vlogi knjižničarstva v slovenskem prostoru in o vlogi ZSK spregovorili tudi številni nekdanji predsedniki in predsednice Združenja splošnih knjižnic.

SLAVNOSTNA PODELITEV NAGRAD ZSK

Predsednica ZSK Vesna Horžen je v nadaljevanju podelila nagrade za najboljše knjižnične projekte na podlagi obrazložitve strokovne komisije, ki so jo sestavljali: Tomaž Bešter, Marjan Gujtman, dr. Sergeja Planko in Martina Rozman Salobir.

Nagrade ZSK so prejele naslednje knjižnice: Knjižnica Lenart za projekt »Od pobude LAČNI MORDA? Do knjige KE 'MO JELI?«, Mestna knjižnica Ljubljana za projekt »Bedimo z Leonardom – Noč v Mestni knjižnici Ljubljana« ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota za projekt »Katalogizacija judovskih molitvenikov in obrednih knjig iz obdobja od 1779 do 1942«.

Pohvale za posebne projekte so prejele naslednje knjižnice: Mestna knjižnica Kranj za projekt Knjižnica čustev, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna za projekt Soba pobega – knjižnična detektivka med knjižnimi policami ter Knjižnica Šmarje pri Jelšah za projekt Mednarodno okolje navdihuje knjižničarje in uporabnike.

Nagrado za najboljšega knjižničarja ter ustvarjalca bralnih priporočil na spletnem portalu dobreknjige.si pa je glavna urednica omenjenega portala Luana Malec podelila Jani Maji Valentinčič v odsotnosti.

»IZVOLITE (V) KNJIŽNICO!«

Dogodek, ki je potekal pod sloganom »Izvolite (v) knjižnico!«, sta v tandemu povezovala Breda Podbrežnik Vukmir in Matjaž Stibilj; publiko sta tudi dodobra nasmejala, saj sta zaigrala nekaj domiselnih skečev, v katerih sta uprizorila raznorazne situacije, s katerimi se dnevno soočajo knjižničarji v knjižnicah.

Za glasbeni intermezzo na slavnostnem dogodku je poskrbel pianist Lucijan Cetin.

Ob koncu slovesnosti je direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Urška Lobnikar Paunović povedala nekaj besed o 25-letni zgodbi o uspehu, ki je vodila do nove knjižnice, kakršna je danes v ponos Krškemu in Posavju, nato pa je povabila vse goste na ogled novih knjižničnih prostorov in na druženje ob pogostitvi, ki so jo v novih prostorih v ta namen pripravili pri Aktivu kmečkih žena Sremič.

Dogodek so ob podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Krško pripravili v organizaciji Združenja splošnih knjižnic ter Valvasorjeve knjižnice Krško.

A. K.

#povezujemoposavje