V Krškem so na osrednji prireditvi ob dnevu reformacije govorili o izzivih digitalne dobe
Objavljeno:
Četrtek, 31.10.2024 Rubrika:
KULTURA Redakcija
Nik Škrlec se je na odru pogovarjal z računalniškim programom ChatGPT 4o.
Mestna občina Krško je v sodelovanju s
Kulturnim domom Krško,
JSKD OI Krško,
Valvasorjevo knjižnico Krško,
Slovenskim protestantskim društvom Primož Trubar – podružnico Posavje in
Posavskim muzejem Brežice pripravila osrednjo slovesnost ob dnevu reformacije. Dogodek je bil posvečen raziskovanju tem na stičišču med humanistiko in tehnologijo, še posebej je bila poudarjena umetna inteligenca. Avtor koncepta in režiser je bil
Nik Škrlec, slavnostna govornica pa slovenska raziskovalka na kalifornijski univerzi Berkeley dr.
Nina Beguš.
Župan krške mestne občine
Janez Kerin je izpostavil bogato reformacijsko dediščino Krškega in pomen jezika za narodno identiteto. Letos namreč obeležujemo 440-letnico Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice. »Bohorič in Dalmatin sta s svojim delom omogočila razvoj jezika, ki je povezal in dvignil narod. Danes je na nas, da poskrbimo, da bo naš jezik ostal živ in dinamičen tudi v digitalni dobi – ne zgolj kot orodje, temveč kot nosilec naše identitete, vrednot in kulture,« je opomnil Kerin. V Krškem, kjer sta reformatorja našla svoj prostor za ustvarjanje, je na torkov večer znova odmeval razmislek o jeziku, tokrat v kontekstu sodobnih izzivov, kot sta umetna inteligenca in digitalna tehnologija. Reformacija je bil čas preobrazbe in tudi mi danes smo v času preobrazb, tako tehnoloških kot tudi kulturnih in družbenih. Župan je še pozval k spoštovanju jezika in odgovornemu odnosu do njega.
Župan MO Krško Janez Kerin je pozval k odgovornemu odnosu do jezika.
Beguš: Tudi tiskana knjiga je bila nekoč nova tehnologija
Slavnostna govornica dr. Nina Beguš se je preko videopovezave oglasila iz sončne Kalifornije. Uvodoma je spomnila, da smo Slovenci eden od redkih narodov, ki praznuje dan reformacije kot državni praznik in dela prost dan, kar ni naključje. Povedala je še, da je bila reformacija ključna za razvoj slovenskega jezika in ohranjanje jezika v digitalni dobi. »Tudi tiskana knjiga je bila nekoč, v 16. stoletju, še razmeroma nova tehnologija, ki je nasledila rokopis,« je dejala Beguš. Podobno kot ob izumu tiska se danes soočamo z izzivi, ki jih prinaša vse bolj prisotna umetna inteligenca. Tudi na univerzah se soočajo s problemi, ki jih prinašajo digitalna orodja, izobrazba po spletu in umetna inteligenca. Beguš se sprašuje: »Kako pripraviti naše študente na svet, ki se bo spremenil že v tistih nekaj letih, ki jih preživijo na fakulteti? Ko so moji trenutni študenti začeli svoj študij, jezikovni modeli, kot so ChatGPT, BERT ali Claude, še niso obstajali, danes pa ima do njih dostop vsak, ki ima dostop do interneta.«
Slavnostna govornica dr. Nina Beguš se je preko videopovezave oglasila iz sončne Kalifornije.
Kaj pa se da storiti? Slavnostna govornica je opozorila na nujnost aktivnega vključevanja v razvoj novih tehnologij, ki ne smejo zanemarjati kulturnih in jezikovnih posebnosti. Le tako lahko zagotovimo, da slovenski jezik ne postane zgolj imitacija, temveč odsev naše kulture in vrednot. Izpostavila je tudi, da smo bili Slovenci vedno hitri v tehnološkem razvoju, imamo namreč Brižinske spomenike in 14. prevod Biblije na svetu. »Imamo prelepo ljudsko pesem, bogate pravljice, s katerimi odraščajo naši otroci, močno tradicijo in umetnost na vsakem vogalu,« je naštevala Beguš, ki sicer živi daleč od rodne Slovenije. Svoje sporočilo je zaključila z mislijo, da moramo Slovenci, kar smo tudi že skozi zgodovino, še naprej aktivno sodelovati v globalnih procesih, da bi zagotovili prihodnost našega jezika in kulture v digitalnem svetu.
Performerji so s svojimi interpretacijami osvetlili ključna vprašanja o prihodnosti jezika in digitalnih sistemih.
Razmišljanje o vplivu tehnologije na jezik so v drugem delu proslave z uprizoritvenimi točkami dopolnili performerji
Inan Sven du Swami,
Mojca Špik,
Urh Mlakar in Nik Škrlec, ki je proslavo tudi povezoval. S svojimi interpretacijami so osvetlili ključna vprašanja o prihodnosti jezika in digitalnih sistemih. S tem so želeli spodbuditi občinstvo k razmisleku o tem, kako lahko slovenski jezik ostane živ, dinamičen in vpliven tudi v dobi hitrih tehnoloških sprememb. Nik Škrlec se je denimo odločil za pogovor z umetno inteligenco v živo, preko telefonskega snemalnika zvoka. Hitro jo je zmedel z vprašanji o slovenskih narečjih, kjer se je sicer dobro držala, a štajerskega narečja na žalost ni zmogla imitirati. Je pa izbrala tri besede, ki jih je »freestyle« zarepal vsestranski umetnik Urh Mlakar.
H. Z., foto: H. Z. in MO Krško
#povezujemoposavje