V Posavju domuje poezija

Prvi pomladni dan se je prebudil in ko je v deželo vstopil s čustvi najbolj občutljiv letni čas, smo lahko zaznali, da je v zraku še veliko več. Ta dan namreč obeležujemo Svetovni dan poezije, tako so tudi posavske knjižnice znova povabile bralce v projekt Posavci beremo skupaj.

V pričakovanju pa je tudi zadnja izmed literarnih delavnic, potekala je od oktobra, ki se bo v sevniški knjižnici odvila v ponedeljek, 25. marca, ko bodo praznovale mame in babice. Literarni zanesenjaki v tem času še bolj poglobljeno pišejo in se pripravljajo na zaključno prireditev, ki bo v aprilu. Za pokušino pa pesmici udeleženk literarne ustvarjalnice:

Antonija BanŽeljaŽelim si želeti,želim poleteti,sanjati, ljubiti.Želim objeti,se v sanje ujeti.

Miranda ZakšekDimni signali s strehe Sikstinske kapeleOdšel je,z Ipadom, namesto z molitvenikom v roki.Ko se je helikopter dvigoval nad večnim mestom,je zadnjič v beli opravi čivknil:»Hvala za vašo podporo in ljubezen«.In stran je bila prazna, na njej samo:Sede vacante. Sedež prazen.Odšel je,njegova Facebook stran je obmolknila,nas digitalne radovedneže le usmerja,na njegovo zadnje kreativno delo,analizo socialnih omrežij.Samo to?O Facebooku in twiterju?Zakaj pa?Kaj pa o seksu, grehu, peklu, kontracepciji, planetih in Darwinu...O tem »božji rotvajler« pa nič!Samo še en Motu proprio,tri nedeljske pridige, pet Angelusov,nekaj birokracije, nekaj uradnih govorov,samo še malo vožnje med verniki po trgu in konec....Odšel je,s specialnimi efekti – s strelo v kupoli sv. Petra.Če hočemo slediti novemu in z njim čivkati,glejmo v dimne signale s strehe Sikstinske kapele,in ko se pojavi beli dim...Ampak, ko je prihajal on, je bil dim siv,morali smo kar nekaj časa ugotavljati, bili smo zmedeni,tako kot smo zdaj.Odšel je.Tako kot še nihče drug pred njim.V helikopterju, ne v krsti.V mir in samoto Castela Gandolfla.In ne v grob sv. Petra.Njegove vere v socialna omrežja se bomo vedno spominjali.

M. K. / S. R.

Pa še nekaj fotografij z minulih literarnih ustvarjalnic: