V Posavskem muzeju Brežice do konca marca živi Planiški olimpijski duh 1984

V enem od prostorov Galerije Posavskega muzeja Brežice so v četrtek, 16. januarja, odprli gostujočo razstavo Planiški olimpijski duh 1984, ki prikazuje del ozadja največjega športnega dogodka v Jugoslaviji – zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Avtor razstave je dr. Tadej Curk iz nacionalnega Muzeja športa.

Razstava Planiški olimpijski duh 1984, ki so jo zasnovali v Muzeju športa, na strnjen način predstavlja vlogo in doprinos posameznikov in skupin ljudi (športnih delavcev, športnikov v nordijskih panogah in različnih fotoreporterjev) k organizaciji, pripravi in izpeljavi največjega športnega dogodka v Jugoslaviji – zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Vsi našteti so neposredno ali posredno povezani s skakalnicami in tekmami v Planici, kjer so na različne načine pustili svoj pečat. Skozi njihove oči, spomine in pripetljaje boste ob ogledu razstave izvedeli, kako je bilo biti del ogromnega organizacijskega in administrativnega stroja.

Brez sodelovanja največjega športnega dogodka ne bi bilo

Po uvodnem pozdravu je direktorica PMB Alenke Černelič Krošelj, ki je omenila, da Muzej športa prvič gostuje v Posavju in da imajo tudi v PMB nekaj športne dediščine oz. se le-ta prepleta z drugimi področji, najprej predala besedo vodji Muzeja športa dr. Alešu Šafariču. Slednji je izpostavil pomen športne kulturne dediščine ter povedal, da so bile olimpijske igre v Sarajevu lep primer, da le sodelovanje in skupno delo prinesejo velike rezultate, »zato je pomembno, da to dobro športno prakso prenašamo tudi na druga polja človekovega življenja. In pri tem smo lahko vzor tudi muzeji, ki s takimi projekti pokažemo, da skupaj skrbimo za našo dediščino.« Omenil je, da ima ta razstava nek poseben, ’planiški’ duh oz. duh planiških delavcev, kar ji daje posebno noto, zato je bila razumljivo zelo primerna lokacija razstave v Nordijskem centru Planica, kjer je gostovala od junija do konca decembra 2024, zdaj pa so jo prestavili v Brežice. Šafarič je še dejal, da je na vseh področjih pomembno sodelovanje, tudi v športu. »Tega ogromnega ter tehnološko, organizacijsko in finančno kompleksnega dogodka pred zdaj že več kot 40 leti ne bi bilo, če ne bi sodelovali, saj gre za vsejugoslovanski in s tem seveda tudi slovenski projekt. In to je tista pozitivna stvar, ki še danes ostaja, poleg medalj in uspehov, ter bi jo bilo smiselno prenesti tudi na kakšno drugo področje,« je izpostavil.

Pogosto se pozablja na športne delavce, trenerje in ostale, ki delujejo bolj v ’ozadju’

V nadaljevanju je spregovoril avtor razstave dr. Tadej Curk, ki je predstavil ozadje nastanka razstave. V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine so že imeli razstavo z naslovom Srebrne igre 1984, v okviru katere pa kar nekaj stvari ni bilo predstavljenih, zato so se odločili »dati glas« še drugim, ki tam niso dobili svojega prostora. »Razstava Planiški olimpijski duh 1984 je na prvi pogled majhna, a je več kot zgovorna. Lahko bi bila še večja že samo zaradi vpliva, ki so ga Slovenci imeli na samo organizacijo, pripravo in izvedbo tega največjega športnega dogodka v nekdanji skupni državi,« je poudaril ter dodal, da so jim tudi športni delavci in funkcionarji povedali, da slovenski politiki nimajo poguma za kaj večjega. To je bil tudi glavni razlog, da so OI romale v Sarajevo. Kot je še omenil, nekateri trdijo, da brez bratov Gorišek sploh ne bi bilo iger, niti v Jugoslaviji. Maja 1978 se je zgodil ta ’čudež’, ko je Mednarodni olimpijski komite OI dodelil Sarajevu. Nato je vse steklo, vedno so bili z vsem svojim znanjem prisotni tudi Slovenci, kar so želeli tudi prikazati na tej razstavi. »Seveda so športniki na prvem mestu, ki ponašajo športne uspehe, dober glas o Sloveniji, takrat Jugoslaviji, v svet, pogosto pa se pozablja na naše športne delavce, trenerje in ostale bolj v ’ozadju’, ki so prav tako v sami ’špici’ svetovnega športa,« je izpostavil Curk in obiskovalce popeljal po panojih razstave, pri čemer prvi, modri pano predstavlja uraden začetek OI, naslednja dva predtekmovanje, še naslednja samo tekmovanje ter zadnja dogajanje po tekmi oz. podelitev medalj. Del razstave je tudi uradna maskota OI 1984 Vučko, ki jo je oblikoval Slovenec Jože Trobec in se jo lahko vidi skozi dve luknjici, saj se skriva za panojem, za to razstavo pa jim je maskoto posodil zasebni zbiratelj Tomaž Alauf. Avtor razstave je tudi povedal, da so upali, da bo razstava v Planici ostala malo dlje, zato so veseli in hvaležni PMB-ju, ki jim je omogočil, da razstava živi še naprej.

Černelič Krošelj je še navedla, da Muzej športa (še) nima svojih prostorov, zato bi bilo po njenem prav, da se to spremeni, »kajti vsa ta športna dediščina ne prikazuje samo športne dosežke, ampak tudi vse tisto, kar je v ozadju, da se neka prireditev ali tekmovanje lahko izpelje«. Nekaj besed je ob tej priložnosti spregovoril tudi Aleš Guček, strokovnjak in avtor na področju zgodovine smučanja, ki je izdal zanimivost, da je bil Slavko Avsenik pogosto v Planici, ker je bil tudi skakalec.

Dogodek sta z nastopom popestrila učenec Glasbene šole Brežice Jaka Slovenc in njegov profesor Niko Ogorevc. Razstava bo v galerijskem prostoru PMB obiskovalcem na ogled do konca marca.

R. R.

#povezujemoposavje