Valvasor, kuharica Anka in težave z duhom gospe Gallenberg

V torek, 19,. novembra, je bila v Mestnem muzeju Krško predstavljena knjiga dr. Dušana Kosa, raziskovalca na Inštitutu Milka Kosa, z naslovom Valvasor, kuharica Anka in težave z duhom gospe Gallenberg. Knjiga je izšla v sodelovanju Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Zgodovinskega arhiva Celje in Kulturnega doma Krško, enota Mestni muzej Krško. Prvo predstavitev knjige so izdajatelji pripravili v Krškem, in sicer v času, ki sovpada s smrtjo Janeza Vajkarda Valvasorja, saj naj bi ta umrl okoli 16. novembra 1693 v svojem krškem domovanju.

Kot je knjigo povezel dr. Dušan Kos, je leta 1689 je v delu »Die Ehre des Herzogthums Crain« Janez Vajkard Valvasor objavil tri strani dolgo poročilo o prikazovanju duha že leta 1665 umrle grajske lastnice Marije Elizabete pl. Gallenberg v graščinah Novi dvor in Stari dvor pri Radečah. V prikazovanjih duha grajski kuharici Ani in drugemu osebju, lastniku dvorca Sigmundu Viljemu baronu Čečkerju in lokalni duhovščini med 15. in 25. januarjem 1684, prepoznamo že tisočletja znan in opisovan zunajčutni fenomen. Novodvorska prikazovanja so eden najstarejših podrobno opisanih in preiskanih paranormalnih dogodkov na Slovenskem, ki niso izhajala iz cerkvenega miljeja oziroma verskih čudežev in prikazanj svetih oseb, marveč iz laiške sredine. S preučevanjem mejnih pojavov zgodovinarji lahko spoznamo pomembne družbene paradigme, zlasti o odnosu do smrti.

Cilj te knjige ni preučitev vseh magičnih, transcendentnih in mističnih pojavov, niti vseh omemb paranormalnih oziroma parapsiholoških pojavov v slovenski preteklosti. Omejitev se razteza na nekaj bolje dokumentiranih primerov iz predmeščanske dobe, predvsem na tiste, ki jih je opisal Valvasor. Valvasor takih prikazovanj duhov ni razlagal z naravnimi zakonitostmi, marveč z renesančnimi teorijami o življenju in pretvorbah duše po smrti telesa. Predvsem s tedaj popularno teorijo astralnega in življenjskega duha, ki je odstopala od krščanskega nauka o duši. Nekaj mesecev po prikazovanjih na Novem dvoru je z resnico poskusilo razčistiti tudi ljubljansko škofijsko sodišče. Na zaslišanjih se je nakazal tradicionalni sum v žensko pokvarjenost, saj se je takoj razkrila kuharičina problematična morala. Sume v prikazovanja je odpiral tudi motiv prikazovanj: duh pokojnice od njenega nečaka barona Čečkerja ni zahteval poprave nekoč baje povzročene finančne krivice v višini 60 goldinarjev, marveč le branje 30 maš za odrešitev njene duše pred oltarjem sv. Antona Padovanskega v cerkvi v Jagnjenici pri Svibnem.

Kontaminiranost pobožnih prikazovanj z moralno spornimi dejanji grajskih prebivalcev pa je posredno izpričevala služinčad z omembami popivanj in s skoraj ritualnim strašenjem novih dekel; vse pa v času, ko grajskega gospoda ni bilo doma. Toda služinčad je potrdila prihajanje in odhajanje ter nagovore duha, geste prisotnih in strah. Pa tudi lokalni duhovniki so verodostojno popisovali poskuse vzpostavitve komunikacije z duhom. Kljub sumom v izpovedi je škofijsko sodišče na koncu molče priznalo, da se je na obeh graščinah živim res prikazal duh pokojnice. Ni pa moglo ugotoviti tistega, kar se je zdel temeljni vzrok prikazovanj ali prevare, saj Ana ni želela izdati imena osebe, ki ji je pokojnica storila krivico, češ da jo je k molčečnosti zavezal duh. Brez formalne razsodbe je sodišče tako pustilo, da so dogodki sčasoma utonili v pozabo, do današnjih dni pa se njen duh tam ni več prikazal."

Navedeno knjigo dr. Dušana Kosa je mogoče kupiti v muzejski trgovini Mestnega muzeja Krško.

Vir: Mestni muzej Krško