Valvasorjeva knjižnica Krško – 60 let zgodbe in vizije

Minulo sredo je kolektiv Valvasorjeve knjižnice Krško z obiskovalci in gosti delil slovesnost v počastitev 60 let delovanja knjižnice v Krškem. Obenem so obeležili tudi 25 let delovanja izposojevališča v Kostanjevici na Krki in 20 let na Senovem.

Valvasorjevo knjižnico in čitalnico Krško je ustanovila 9. aprila 1964 tedanja Občina Videm–Krško. Slabo leto kasneje, na kulturni praznik, 8. februarja 1965, je bilo bralcem in skupnosti svečano predanih 140 m² opremljenih površin s knjižnim gradivom. Kot je dejala direktorica knjižnice Urška Lobnikar Paunović, so bili začetki delovanja sicer skromni, a že takrat z jasnim poslanstvom, ki ga kolektiv uresničuje še danes: »Verjeti v moč znanja, v pomen branja, knjige in bralne kulture, v ohranjanje številnim zanimivih lokalnih zgodb ter v to, da mora imeti vsak človek prostor, kjer lahko preživlja svoj prosti čas, se osebno razvija in duhovno bogati.« To poslanstvo je skozi šest desetletij uresničevalo šest direktoric, ki so s podporo zaposlenih in posluhom lokalne skupnosti pomembno prispevale k razvoju knjižnice.
 
Ključni mejniki razvoja
 
Med pomembnimi mejniki velja izpostaviti leto 1983, ko je bilo odprto izposojevališče na Vidmu, ter pet let kasneje pridobitev večjih prostorov v kapucinskem samostanu. Leta 2000 je bila pod okriljem knjižnice odprta krajevna knjižnica v Kostanjevici na Krki, pet let za tem pa še na Senovem. V istem letu je bila izbrana tudi lokacija za nov objekt – prizidek knjižnice v starem mestnem jedru, na katerega izgradnjo in odprtje pa je bilo treba čakati kar 17 let. Zaradi prostorske stiske je bil mladinski oddelek že pred tem preseljen na drugo lokacijo v mestnem jedru, kar je za zaposlene in bralce, zlasti družine, pomenilo precej logističnih izzivov. Leta 2010 je knjižnica pridobila originalni izvod Dalmatinove Biblije, ki se je tako po več desetletjih vrnila v mesto odraščanja največjega protestantskega pisca, pomembnega za razvoj slovenskega knjižnega jezika. Biblija je bila ob 50-letnem jubileju knjižnice tudi restavrirana. Že leto prej, 2009, je knjižnica odprla edinstveno zbirko Speedway v Sloveniji, ki je v širšem evropskem prostoru prava redkost.

Leta 2011 se je začel projekt Posavci beremo skupaj, ki je še tesneje povezal knjižnice in bralce v regiji. Leta 2020 je po posavskih občinah krenil Bibliobus – Posavska potujoča knjižnica, ki omogoča dostop do knjižničnega gradiva tudi občanom v odročnejših krajih. Za ta in številne druge projekte je knjižnica prejela več vidnih priznanj na nacionalni ravni, med drugim leta 2024 nagrado Združenja splošnih knjižnic Slovenije za najboljši projekt (Žive besede). Letos pa je prejela tudi znak Mestne občine Krško za 60-letno delovanje na področju knjižničarstva, domoznanstva, ohranjanja dediščine ter za bogat nabor kulturnih in izobraževalnih prireditev. Poleg ostalega sta v knjižnici urejeni tudi Demenci prijazna točka in Knjižnica semen – pa še veliko več bi lahko našteli.
 
Knjižnica kot varuhinja spomina

»Že številke povedo veliko,« je poudarila direktorica Lobnikar Paunović, »lani je v povprečju vsak prebivalec krške in kostanjeviške občine knjižnico obiskal več kot štirikrat, vsak član pa več kot dvajsetkrat.« Poudarila je, da je knjižnica mnogo več kot zgolj izposojevališče. To misel je v slavnostnem govoru razvila tudi Maruša Mavsar, direktorica Zavoda Neviodunum Krško, izdajatelja časopisa Posavski obzornik od leta 1997: »Knjižnica nosi pomembno, čeprav manj vidno vlogo varuhinje skupnega spomina. S svojo domoznansko dejavnostjo ohranja neštete zgodbe Posavja, hrani dela, ki so temelj knjig in akademskih zapisov ter bogati identiteto regije. To ni le knjižnica – to je prostor skupnosti, ki ceni preteklost prav tako kot sedanjost.« Opozorila je tudi na še vedno neizvedeno obnovo starega dela knjižnice, ki bi morala slediti izgradnji prizidka. Ob skoraj 120.000 obiskih v enem letu se ji zdi nujno vztrajati pri prizadevanjih za nadaljnje vlaganje v knjižnico: »V svetu 'takojšnjega' knjižnice vabijo uporabnike, da izstopijo iz hipnih navad potrošnikov. Pridite, zaokrožite med policami, ustavite se, vzemite si čas zase. Knjižnica je narejena za ponotranjanje in trajanje na dolgi rok.« Dodala je, da so knjižnice v Krškem, na Senovem in v Kostanjevici na Krki pravi branik lokalne identitete in gradnik prihodnosti slovenske besede: »Ta knjižnica potrebuje naše glasove – danes –, za razgledan, pismen in narodno ozaveščen jutri.«

Ob spremljajočem programu, ki ga je povezovala Bernarda Žarn, glasbeno pa obogatil Kvintet Big Banda Krško (Klara Lavriša – alt saksofon, Lenart Rožman – tenor saksofon, Tilen Gavranovič – kitara, Jernej Vindšnurer – kontrabas, Jakob Avsenak – bobni in pevka Tjaša Žagar), se je jubileju pridružil tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin. Poudaril je, da so knjižnice pomemben sooblikovalec kulturnega prostora in se zaposlenim zahvalil za izvedbo projektov: »Krčani smo lahko ponosni. Imamo se s čim pohvaliti – z eno najlepših knjižnic na svetu. In če je bilo ob prejemu tega priznanja (nagrada Mednarodne knjižne organizacije v Rotterdamu za uvrstitev med štiri finaliste za naj splošno knjižnico zgrajeno v letu 2022, op. p.) izpostavljeno upanje, da bo v bližnji prihodnosti prišlo tudi do obnove prostorov kapucinskega samostana, je to vaše upanje padlo na plodna tla za obnovo tistega najbolj potrebnega, obnovo strehe samostana. Tudi zaradi tega naj bo letošnji jubilej spodbuda za prihodnost, za nadaljnji razvoj knjižničnih storitev v naši mestni občini Krško, za krepitev dostopnosti, znanja in ohranjanja vloge knjižnic kot vključujočih in odprtih ustanov.«
 
Osrednjo prireditev ob 60-letnem jubileju knjižnice sta župan in direktorica sklenila z razrezom torte.
 
B. M.

#povezujemoposavje