Večer plesa, pesmi in zgodb iz domačih krajev

V Kulturni dvorani Sevnica je 24. oktobra potekal živahen že šesti večer ljudske glasbe in plesa v organizaciji Folklorne skupine Spomin Društva upokojencev Sevnica, ki so v svojo sredino povabili tudi goste – plesalke in plesalce ter godci Akademske folklorne skupine France Marolt in najmlajše iz Vrtca Ciciban Sevnica. Del kulturnega večera so namenili še predstavitvi v letošnjem letu izdanega zbornika En hribček: folklorna dejavnost na Sevniškem.

Prvi so se predstavili organizatorji in gostitelji folklornega večera, Folklorna skupina Spomin DU Sevnica, ki deluje že več kot dve desetletji in je prejemnica zlate Prešernove plakete na področju kulturnega udejstvovanja v občini Sevnica. Kot plesalci, pevci ljudskih pesmi in godci se radi udeležujejo prireditev v Posavju ali širše, bili so že na Češkem, Italiji, Severni Makedoniji, letos tudi na Slovaškem in Hrvaškem, kjer so s ponosom predstavili svoj program. Na srečanju folklornih skupin, ki ga vsako leto prireja JSKD, že vrsto let na podlagi dobrih strokovnih ocen prejemajo srebrne Maroltove plakete. Plesalke in plesalci so s štajerkim plesom Soldaška obudili spomine na čase služenja vojaškega roka, plesalke pa na trenutke, ko so se poslavljale od svojih fantov. Avtorica koreografije je Jasna Pinoza Vidmar, avtorji glasbene priredbe godci FS Spomin.

Plesnemu nastopu je sledil pevski nastop – s pesmima Jaz pa grem, jaz pa grem, dobro vem kam in Videl dežele sem tuje se je predstavila moška vokalna zasedba Fantje z Razborja, v kateri trenutno prepeva 11 pevcev, ki prihajajo iz vasi Razbor in bližnjih zaselkov izpod Lisce. Leta 1998 jih je zbrala ljubezen do ljudske pesmi, saj vsi prihajajo iz družin, kjer je pesem sestavljala njihov vsakdan in so njihovi starši in stari starši prepevali v cerkvenem pevskem zboru, še večkrat pa na praznovanjih ali likofih po koncu kmečkih opravil. Veliko pesmi, ki jih fantje še danes prepevajo, so se naučili po ljudsko, danes pa jih prepevajo na način, kot so jih, recimo, Fantje s Praprotna podajali v Slakovem ansamblu – z dodanim četrtim glasom. Štiriglasno petje jim omogoča, da zapojejo tudi kakšno zahtevnejšo pesem izpod skladateljskega peresa. Njihova umetniška vodja je Alenka Štigl.

V nadaljevanju je prijeten večer obogatila Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane, ki ljubezen do ljudskega plesa in petja gojijo, že sedem desetletij. Kljub zavidljivi starosti se nenehno pomlajujemo, saj njihove vrste večinoma sestavljajo študentje, dijaki in mladi zaposleni. Razlogi, ki so jih pripeljali v skupino, so različni, vse pa druži želja ohranjana slovenske kulturne dediščine ter ljudskega izročila. Plesalke in plesalci so se predstavili z zanimivo koreografsko interpretacijo plesov, ki so bili zapisani med terenskimi raziskavami v Prlekiji. Ponekod na vzhodnem štajerskem so ob koncu trgatve poznali zanimiv obred – med petjem posebne pesmi so na peclje odrezanih listov z vinske rozge nataknili tri grozdne jagode. S to šego so se zahvalili in hkrati prosili za dobro letino tudi v prihodnjem letu. Obred je bil zadnje dejanje trgatve pred skupnim plesom in zabavo. Avtor plesne koreografije z naslovom Tri jagode in rozga je dr. Tomaž Simetinger, avtorja glasbene priredbe pa Klemen Bojanovič in Jasna Žitnik.

Dodatna sladica večera je bil glasbeni sestav AFS France Marolt, ki redno spremlja plesalke in plesalce na nastopih in koncertih. V zadnjih letih se je v skupini začelo spodbujati njihovo samostojno delo in tako se godci na nastopih predstavljajo tudi z lastnimi glasbenimi priredbami. Izdali so tudi zgoščenko z izbranimi ljudskimi vižami z naslovom Z glasbo po slovenskih pokrajinah. Na sevniškem odru so se predstavili s sklopom ljudskih viž z naslovom Za debelo repo. Izbrane viže prihajajo s Štajerske in predstavljajo ene najprepoznavnejših melodij tega področja, ki jih glasbene in folklorne skupine redno vključujejo tudi v svoje programe. Avtor glasbene priredbe je Žan Kajzar.

V pogovoru, ki ga je vodila moderatorka prireditve Milena Knez, sta predstavila zbornik z naslovom En hribček: folklorna dejavnost na Sevniškem njegova urednica Breda Vidmar Mandič in Matej Imperl kot predsednik Kulturnega, športnega in turističnega društva Razbor, ki je poskrbelo za izdajo knjige, v kateri so predstavljene vse folklorne skupine, ki so delovale oz. še delujejo v sevniški občini, njihov razvoj, članice in člani, odrske postavitve z izbranimi ljudskimi plesi, pesmimi, šegami in navadami, izdelave kostumov, nastopi po Sloveniji in tujini ter razne anekdote. Avtorji so z zbornikom poskrbeli, da se do zdaj raziskana in zbrana gradiva ljudskega izročila naših krajev ne bodo izgubila in pozabila.

Pred predstavitvijo vsebine knjižnega dela so Fantje z Razborja zapeli znano ljudsko En hribček bom kupil, po pogovoru pa je sledil venček ljudskih plesov, ki so se plesali v krajih pod Lisco. V odrski postavitvi Majde Hriberšek se je FS Spomin predstavila s plesom trojk na pesem En hribček bom kupil, sledil mu štajeriš s klobuki in nato še malo hitrejši zibnšrit, na koncu pa še zanimiv preplet kovtre šivat. Avtorji glasbene priredbe so bili godci omenjene folklorne skupine.

Najmlajši iz Vrtca Ciciban Sevnica pod vodstvom vzgojiteljic Bince Jazbinšek in Tanje Hrga, ki so se predstavili s plesno postavitvijo Rašpla in Ob bistrem potoku je mlin, so navdušili z otroško razigranostjo. Na harmoniki jih je spremljal Žiga Klenovšek.

AFS France Marolt je v nadaljevanju večera navdušila s koreografija Koroška ohcet, ki prikazuje plesno in pesemsko izročilo tako slovenske kot avstrijske Koroške. Predstavljeni sta bili dve obliki ovsetnega štajeriša in plesna šega iz Obirja, ki se imenuje vino ubit in je varianta plesa krinc dow rajat. Tu sta, izhajajoč iz terenskih zapisov, ženin in nevesta plesala med steklenicami, preostali plesalci pa so ju usmerjali in priganjali, dokler nevesta ene od steklenic ni podrla. S tem sta mladoporočenca simbolno vstopila v zakonski stan. Avtor koreografije je Luka Kropivnik, avtor glasbene priredbe Sašo Zver.

Živahen plesni, pevski in pogovorni večer je zaključila FS Spomin DU Sevnica, ki se je zaplesala znane belokranjske plese ob melodijah, ki so se udomačili v vaseh ob Kolpi konec 19. in v začetku 20. stoletja. S plesi Seljančica, Lepa Anka, Carska kasa in Hruške, jabuke, slive so ogreli dlani obiskovalk in obiskovalcev. Avtorica koreografije je Jasna Pinoza Vidmar, ki je svoje plesne korake dalja časa utrjevala v AFS France Marolt, s katero je še vedno povezana.

Za prijetnejše slovo so vsi nastopajoči skupaj z občinstvom zapeli znano Nocoj je ena lušna noč.

S. R., foto: FS Spomin DU Sevnica

#povezujemoposavje