Večer poezije in proze ob leskovškem vodnjaku

Večer pred prazničnim 15. avgustom je za literarne navdušence Kulturnega društva Leskovec pri Krškem po že uveljavljeni tradiciji namenjen druženju ob leskovškem vodnjaku. Tam se vsako leto zbere manjša skupina ljubiteljev predvsem slovenske besede, a tudi del, ki nastajajo pod peresi tujih avtorjev in navsezadnje, nič kaj skromno, si medsebojno kdaj podelimo kaj, kar ustvarimo povsem sami, po osebnem navdihu.

Letos smo v literarni sekciji v šopek spomina in bogate zapuščine v obliki pisane besede povezali dva velika človeka, ki sta pustila močno sled na slovenskih tleh na področju izražanja in oblikovanja duha časa - ker sta se v letu 1926 za vedno poslovila tako pesnik Srečko Kosovel, kot tudi Zofka Kveder, smo večer namenili torej znamenitemu pesniku s Krasa, ki ga odlikuje izjemen opus (četudi je umrl star komaj 22 let) in eni prvih slovenskih avtoric, ki je literarno in javno spregovorila o ženskah, njihovih življenjih, pravicah in družbenem položaju.

Zanimivosti iz življenja obeh navedenih je vse od otroštva, izobraževalne poti, ustvarjalnega opusa in drobcev, ki so marsikomu manj znani, nizala Sonja Levičar, ki je po posameznih sklopih odstirala potek poti Srečka Kosovela in Zofke Kveder. Po obeh se letos, v znak poklona spominu, imenuje kar celotno koledarsko leto, tekom katerega mineva okroglih 100 let od njune smrti - pregled njune prehojene poti vse od zibke pa do groba ter s poudarki na pomembnih točkah delovanja je v strnjeni obliki zbrala in uredila Mojca Pacek.

Obiskovalcem, ki so se razporedili v domač ambient nekoč vsakodnevno živahnega prostora v Leskovcu (za katerega se, mimogrede, snuje prav lepo spominsko obeležje pod taktirko Mestne četrti Leskovec pri Krškem), so izbrana dela prebirale članice Kulturnega društva Leskovec pri Krškem, ki svoj košček veselja prepoznavajo tudi v udejstvovanju znotraj literarne sekcije društva.
Dela Srečka Kosovela, velikega pesnika (s) Krasa sta približali Vida Slivšek (Majhen plašč, Kraška pesem) in Verica Rep (Starka za vasjo), odlomke iz zapuščine Zofke Kveder pa je bilo moč slišati s strani Urške Skalicky (Moja prijateljica), Sonje Simončič (Njen prosti čas) in Mirice Olovec (Utrinki).

Literarni večer je bil po naših evidencah izveden dvanajstič - prvi je bil izveden leta 2015, ko smo prebirali poezijo Neže Maurer. Sledili so še večeri, posvečeni Feriju Lainščku, slovenski ljudski besedi, Ivanu Cankarju (2018), Valentinu Vodniku (2019), Josipu Jurčiču (2021), Janezu Mencingerju(2022), Ivanu Tavčarju (2023), Ivanu Minattiju (2024), lani smo se poklonili lastni ustvarjalnosti s prebiranjem avtorskih del (2025) in letos kar dvema - Srečku Kosovelu in Zofki Kveder.

Ob pojemajoči svetlobi dneva, ki se je z zaključkom prireditve začel prevešati v topel poletni večer, je sledilo še krajše druženje ob grozdnih jagodah - v izvorni, naravni, pa tudi v utekočinjeni in predelani obliki, ter sladkih in slanih prigrizkih, za katere so poskrbele pridne leskovške kulturnice. Preden se je zbrana družba razšla, pa si je večina seveda obljubila, da se sreča že čez manj kot 24 ur, saj je dan pozneje namreč potekal 3. Anin glasbeni večer v bližnji podružnični cerkvi sv. Ane, nastopila je Veronika Strnad ob spremljavi Žana Bračuna s kitaro.

Doroteja Jazbec, foto: Branko Slivšek