Večerna zarja z iskrivimi spomini in modrimi mislimi

Literarna skupina Večerna zarja, ki deluje v okviru Društva upokojencev Sevnica od leta 2010, je pretekli četrtek v Knjižnici Sevnica pripravila literarni večer pod naslovom Vesela jesen. S svojimi besednimi stvaritvami so se predstavili Anica Perme, Jana Cvirn, Jože Žnidarič, Zdravka Brečko, Gabrijela Kolar, Štefka Vidrih in Marjeta Teraž.

V svojih proznih zapisih se je Anica Perme spominjala svojega otroštva. V prvi črtici je opisala vrnitev iz izgnanstva in veliko razočaranje, ko so od toplega doma ostale samo kamnite stopnice. »Bili smo brezdomci,« je dejala. V drugi pripovedi je obudila spomin na potujoče rokodelce, ki so popravljali dežnike, brusili škarje in nože, prodajali začimbe itn. V posebnem spominu ji je ostala črnolasa deklica, ki je pela in plesa ob zvokih violine, na katero je igral neznan mož, morda dekličin oče. V tretji zgodbi je obudila spomin na prve čevlje, ki ji jih je kupil brat, a so ji bili žal premajhni, vendar je bila bratu za darilo neizmerno hvaležna.

Jana Cvirn se je v svoji prvi pesmi optimistično ozrla v prihodnost, v svojih dveh doživljajskih pripovednih delih se je spominjala srečanja s kačami (strupenimi in nestrupenimi) ter gobarjenja z možem Ludvikom, ki je pri iskanju gob običajno uspešnejši.

V svoji prvi pesmi se je Jože Žnidarič spominjal odlične materine orehove potice, v drugi pesmi z naslovom Šivanka se je poklonil spretnim ročnodelkam sevniške skupine Marjetice, ki ustvarjajo s tanko nitjo prave mojstrovine, v tretji pesmi se je spraševal o smislu bivanja.

Zdravka Brečko je z živimi barvami v pesmi Jesen opisala čas, ki znova in znova očara s prekrasnimi barvnimi odtenki na padajočem listju z dreves in rožah. Njena druga pesem je bila premišljevanje o človeku in začimbah, s katerimi lahko »začinimo življenje«. Njena tretja pesem je prinašala razmišljanje o materialnem svetu, kjer je ugotavljala: »V vrt večnosti bogastva ni mogoče odnesti.«

Ekspresivne pesmi Gabrijele Kolar so se dotaknile človekove biti in njene primerjave so prebujale posebna čustva ob čebelici, ki je ugotovila, da travnik cvetja v resnici ne obstaja, da je le »barvna prevara« – iluzija. Tudi njena druga pesem Preprosta beseda je imela globlji pomen in prav tako njena tretja, ki jo je zaključila: »Sem odtis samega življenja.«

Štefka Vidrih je s svojimi pesmimi v prozi privabila nasmehe na obraze, saj je v verze spretno vtkale lastne življenjske prigode na hudomušen način ter mimogrede »ošvrknila« vse, ki nimajo časa za druženja inraje »po telefonu klepetajo ter v časopisu osmrtnice berejo«.

S pesmijo v prozi je Marjeta Teraž obudila spomin na čase mladosti, ki so ponudili marsikatero izkušnjo.

Večer izbranih misli je s pevskim nastopom popestril MePZ Srebrni glas DU Sevnica z zborovodjem Blažem Klemenčičem. Podpredsednica DU Sevnica Cvetka Biderman se je nastopajočim zahvalila za prijeten dogodek ter nato z vodjo literarne skupine Elizabeto Ernestl podarila vsem rdeč nagelj z dišečim rožmarinom.

S. R.

#povezujemoposavje