Vse najboljše, Bralko!

Prav na današnji dan pred petimi leti, 5. oktobra 2020, je v praksi zaživel skupni projekt Posavske potujoče knjižnice, ki so mu nadeli ime Bralko. Zgodba bibliobusa – mobilne posavske knjižnice na kolesih – je posebna, saj gre v slovenskem merilu za prvo tovrstno sodelovanje več knjižnic in občin pri skupnem nakupu in upravljanju enega tovornega vozila, predelanega v izposojevališče knjig, ki danes povezuje 95 postajališč v 73 krajih, obiskuje 22 osnovnih šol, sedem vrtcev, štiri domove za starejše občane in tudi poboljševalni dom za mladoletnice in mladoletnike.

Zato je projekt, ki so ga zasnovale in obudile v življenje štiri knjižnice – Valvasorjeva knjižnica Krško kot nosilka in partnerke v projektu Knjižnica Brežice, Knjižnica Sevnica in Knjižnica Laško – ob finančni podpori občin Krško, Brežice, Sevnica, Radeče in Kostanjevica na Krki ter Ministrstva za kulturo, že leta 2020 prejel od Združenja splošnih knjižnic Slovenije nagrado za inovativen pristop k vzpostavitvi storitve, medsebojno povezovanje knjižnic, ustanov in bralcev na območju Posavja ter za celosten pristop k promociji in zunanji podobi storitve. Bralko ima namreč izoblikovano tudi prepoznavno celostno grafično podobo, vzpostavljeno spletno stran in celo svojo himno. Slednjo je v uvodu obeleženja petletnega jubileja 3. oktobra v Dvorani v parku v Krškem zbranim vodstvom knjižnic, občin, kulturnega ministrstva, sodelujočih ustanov in bralcem zapela pevka Anja Kramar ob kitarski spremljavi Robija Petana.

Bralka obiskuje že več kot 2200 bralk in bralcev

Kot je strnila spomine na začetke snovanja projekta potujoče knjižnice direktorica Knjižnice Brežice, mag. Tea Bemkoč, se jim je ideja za projekt porodila leta 2008, ko je brežiška knjižnica gostila srečanje potujočih knjižničarjev. Minilo je še dodatnih šest let snovanja, da so v knjižnicah izoblikovali projekt, ga prelili v strateški dokument in na podlagi tega leta 2017, ob izkazani podpori občin, začeli konkretne priprave na realizacijo projekta. »Vseskozi se je izkazovalo in potrjevalo, kako pomembno je, da smo vse posavske splošne knjižnice in občine združile moči ter stremele k istemu cilju – to je razširiti knjižnično mrežo in s tem knjižnično dejavnost v Posavju. Povezovanje in sodelovanje nas vse, povezane s to posebno knjižnico na kolesih, odlikujeta že od vsega začetka,« je dejala mag. Bemkoč. K temu je Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, v sklopu katere deluje kot enota tudi knjižnica v Radečah, dodal, da je za knjižnice uvedba te storitve predstavljala velik zalogaj, saj so do tedaj knjižničarji o tem, kaj so agregati, menjalniki, dvižne ploščadi za gibalno ovirane ipd., bolj brali, kot pa se s temi zadevami srečevali v praksi: »Naenkrat smo knjižničarji postali strokovnjaki za gume, baterije za napajanje, znamke tovornjakov ter prepoznavanje razlik med tovornjaki in avtobusi.« Anita Šiško, direktorica Knjižnice Sevnica, je povedala, da je za ta namen zemljevid Posavja knjižničarjem kar nekaj časa predstavljal svojevrstno biblijo, saj je Posavje velika in razvejana pokrajina z bolj ali manj gosto zasnovanimi vasmi in raznoliko hribovitimi tereni, kamor prav vsako vozilo tudi ne more priti: »Pika na i pa je bila prošnja kolegom iz novomeške knjižnice, da je njihov bibliobus predhodno zapeljal po najbolj vprašljivih poteh načrtovane trase.« Izkazalo se je, da so ob pridobljenih informacijah pot bibliobusa dobro načrtovali, saj je testna vožnja minila brez težav. Vmes so v knjižnicah poskrbeli tudi za izdelavo danes prepoznavne celostne grafične podobe vozila, ki je dobilo ime Bralko, na javnem natečaju pa so izbrali himno, ki bralce ali zgolj obiskovalce Bralka pozdravi ob vsakem obisku. Knjižničarji so poskrbeli tudi za privlačno in barvito notranjost bibliobusa.

Nakup vozila in pripadajoče opreme je znašal skupaj dobrih 314.500 evrov, od tega je Ministrstvo za kulturo prispevalo 180.000 evrov, posavske občine pa dobrih 134.500 evrov. Kot že omenjeno, projekt Posavske potujoče knjižnice v slovenskem merilu še danes, po petih letih, velja za vzorčen primer, saj je pri nakupu predelanega tovornega vozila, ki je po zunanjosti podoben avtobusu, sodelovalo pet različnih knjižnic in občin ter resorno ministrstvo. Poleg tega Bralko z vožnjami po Posavju dostavlja knjige bralcem vseh starosti v kraje, ki so oddaljeni od knjižnic, obiskuje pa tudi Osnovno šolo Milana Lange Bregana na Hrvaškem, kjer imajo učenci, ki obiskujejo izbirni predmet slovenski jezik in kultura, na voljo literaturo v slovenskem jeziku. S tem jim je dana možnost, da se ob utrjevanju poznavanja jezika poleg drugih avtorjev seznanjajo tudi z deli slovenskih piscev. Urška Lobnikar Paunović, direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško, se je na jubilejni prireditvi zahvalila vsem, ki so prispevali k realizaciji projekta, posebno zahvalo pa namenila potujočima knjižničarjema Petri Jarkovič in Damjanu Škalerju: »S svojim predanim delom in osebnim pristopom vedno znova dokazujeta, da je bistvo potujoče knjižnice poseben odnos med knjižničarjem in obiskovalcem.« Brez številnih zvestih in na novo pridruženih bralk in bralcev – teh je danes že 2228 –, ki si lahko na Bralku izposodijo literaturo različnih žanrov, ki jo neprestano posodabljajo, ali jim Bralko na podlagi sporočenega izbora želene literature le-to dostavi, danes ne bi izpisovali zgodbe o uspehu potujoče knjižnice, je še dejala direktorica krške knjižnice.

Bralko dokazuje, da kultura ni privilegij, temveč temeljna vrednota

Ob spremljajočem glasbenem programu Kramar in Petana, vezni besedi Nika Škrleca ter posnetih vložkih mnenj bralcev so v pogovoru z Matjažem Stibiljem, predsednikom Sekcije za potujoče knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, o pomenu in začetkih projekta ter osebnih izkušnjah spregovorili tudi župani sodelujočih občin – Srečko Ocvirk (Sevnica), Tomaž Režun (Radeče) in Robert Zagorc (Kostanjevica na Krki) – ter podžupana Bogdan Palovšnik (Brežice) in Dejan Žnideršič (Krško). Vsem zbranim je besede spodbude in zahvale namenil tudi Marjan Gujtman z Ministrstva za kulturo, ki je dejal, da petletni jubilej posavske potujoče knjižnice predstavlja praznik za vse, ki verjamejo v moč knjige, dostopnost kulture in povezovanje skupnosti. »Bralko ni zgolj bibliobus, temveč simbol enakosti, vključevanja in trajnosti, kar je v času, ko se soočamo z različnimi izzivi in razslojevanjem v družbi, toliko pomembnejše. Potujoče knjižnice predstavljajo eno najboljših rešitev za ohranjanje kulturne povezanosti. S svojo prisotnostjo v oddaljenih krajih, med starejšimi, otroki, invalidi in drugimi skupinami Bralko dokazuje, da kultura ni privilegij, temveč temeljna vrednota, ki mora biti dostopna vsem,« je dodal.

Pol desetletja delovanja potujoče knjižnice so v Valvasorjevi knjižnici Krško pospremili tudi s priložnostno razstavo likovnih del sodelujočih učencev in učenk posavskih šol na likovnem natečaju ter z razstavo o predhodniku potujočih knjižničarjev Lovru Stepišniku, ki je že pred več kot 150 leti s košem knjig hodil po vaseh, spodbujal ljudi k branju in izobraževanju ter v njih budil narodno zavest. Danes v Sloveniji deluje 13 potujočih knjižnic; poleg posavske, ki kot edina teritorialno pokriva kar pet občin, še v občinah Koper, Domžale, Kamnik, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Ptuj, Ajdovščina, Novo mesto, Postojna, Tolmin in Murska Sobota.

B. M.

#povezujemoposavje