Vzgoja in kultura sta sestri, ki se dopolnjujeta v sožitju

»Med Prešernovimi stihi je veliko vizionarskih vrhov, visoko med njimi njegova Zdravljica. Nazdravlja naši zemlji, njeni prostosti in njenim ljudem ter prijateljem, ki v srcu dobro mislijo, vse pa presega njegova sedma kitica, ki smo jo v času velikih dejanj ob uveljavljanju slovenske samobitnosti sprejeli za svojo himno ...

... Ne vrag, le tisti, ki je vreden imena človeka, naj bo naš sosed. Z nagovorom »žive naj vsi narodi« po svetu sporočamo naše globoko prepričanje, da le v prostosti lahko ustvarjamo prihodnost in udejanjamo sanje. Prostor nas, Slovencev, je neminljivo povezan s spoštovanjem do jezika, ki so mu naši protestantski možje postavili trdne temelje s prvo knjigo, prvo slovensko slovnico, prvim prevodom Biblije. Jezik je svetinja naroda. Zablestel je z izrazno močjo Prešerna in se napaja z bogatim darom umetnikov peresa vse do danes, povezan je z odnosom do domovine, veseljem nad prelestno podobo naše dežele, ki je naše varno pristanišče. Naša dolžnost je, da ji podarjamo skrb, ji izkazujemo pripadnost. Pa ne le na kulturnem, temveč na vseh področjih življenja,« je dejala občinstvu, ki se je včerajšnje slovesnosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika zbralo v veliki dvorani krškega kulturnega doma v manjšem številu kot v preteklih letih, brestaniška starosta kulturnega in društvenega ustvarjanja, slavnostna govornica Margareta Marjetič, ki je bila pred desetimi leti prejemnica zlate Prešernove plakete za življenjsko delo.

Kultura sega v vse pore našega življenja

Ob skladbi Na naši zemlji, ki jo je med ostalimi, ki bodrijo domovinsko in kulturno zavest, zaigral Pihalni orkester Krško, tokrat pod taktirko Dejana Učakarja, in milozvočnih pesmih, ki jih je odpela Vokalna skupina Gloss, je Margaretič izpostavila še ljubiteljsko udejstvovanje posameznikov in skupin na kulturnem področju: »Pravimo, da smo ljubiteljski ustvarjalci, ker pojemo, plešemo, rišemo, pišemo, skratka delamo z ljubeznijo in predanostjo, kar znamo. In to za svojo dušo in v zadovoljstvo ljudi. Mislim, da je  naša pomembna vloga prav v tem, da oplemenitimo razvijajočo tehnologijo z bližino srca. Toda, ne samo naša. Zgodi se, da v ljubiteljskem delu vzniknejo tisti, ki izstopajo, začutijo svoj dar in ga z voljo potem negujejo do vrhunstva. Torej je ljubiteljstvo lahko temelj visoki profesionalnosti. Saj veste, visoka drevesa morajo imeti čvrste korenine, od njih je odvisna njihova mogočnost. Prava sreča pa je, če se vezi prijateljstva ne pretrgajo, če se vrhunski umetniki vračajo h koreninam, nam podarjajo svoja izkustva in tako skupaj kvalitetno rastemo, skupaj lahko ljudem podarjamo vedrino, trenutke sprostitve, občutek povezanosti. Ne smemo pa pozabiti, da je kultura še mnogo več kot umetnost. Kultura je tudi vse tisto, kar sega v vse pore našega življenja, nekaj, kar človek je in kar naj bi bil. Je tisti 'prosim in hvala', katera učimo že malega otroka. Je pozornost, sočutje, odgovornost, poštenost in odpuščanje, je moč za pogovarjanje. Naša prihodnost ni v prevladi, ampak v sodelovanju, medsebojnem spoštovanju. Vse to pa je pomemben del vzgoje, a vzgoja in kultura sta sestri, ki se dopolnjujeta v sožitju. Tam, kjer ni odkrite besede in spoštovanja, tam tudi kultura umolkne.«

Uroš Brezovšek, predsednik Zveze kulturnih društev Krško, pa je pred zbranimi izpostavil tudi pomen medgeneracijskega ustvarjanja na področju kulture: »Ljubiteljska kultura je več kot le ustvarjanje. Je kraj, kjer se glasovi generacij prepletajo z ustvarjalnostjo posameznikov. Pevski zbori, gledališke skupine, folklorna društva, pa tudi likovna, kiparska in fotografska društva – vse to niso le dejavnosti, temveč prostori, kjer posamezniki najdejo svojo strast in kjer skupnost postane močnejša. Vsaka likovna poteza čopiča, vsaka oblikovana glina in vsak posnetek s fotoaparatom pripoveduje zgodbo. To so zgodbe, ki ne le ohranjajo preteklost, temveč jo interpretirajo in predstavljajo na nov, sodoben način. Ljubiteljski umetniki skozi svoje delo ne le dokumentirajo svet okoli sebe, temveč ga oblikujejo, lepšajo in obogatijo. A ljubiteljska kultura je tudi ključna za ohranjanje naše dediščine. V njej živijo ljudske pesmi, plesi, običaji, pa tudi vizualne zgodbe, ki pričajo o naši identiteti. Brez teh predanih ustvarjalcev bi marsikateri trenutek ali motiv za vedno izginil v pozabo.« Ali, kot je na slovesnosti dejal podžupan Mestne občine Krško Janez Jože Olovec, je kulturni praznik tudi opomnik, da kultura ne sme biti postavljena na obrobje, temveč mora ostati v središču našega delovanja in naših vrednot: »Ljubiteljska kultura je, kar daje občutek pripadnosti in povezanosti. Prav ljubiteljski kulturniki ste tisti, ki v našem okolju skrbite, da odri ne samevajo, da ljudska dediščina ne tone v pozabo in da umetnost vedno znova najde pot med ljudi. Danes podeljujemo priznanja tistim, ki s svojim delom in z vztrajnostjo puščate neizbrisen pečat. Ta priznanja niso le simbol zahvale, so opomnik, da vaše delo cenimo, da se ga zavedamo in da brez vas naša kultura ne bi bila tako živa in raznolika.«

Zlata Prešernova nagrajenka Karmen Kerle

Brezovšek in Olovec sta bila v nadaljevanju tudi podeljevalca bronastih, srebrnih in zlate Prešernove plakete, pa tudi priznanja z zahvalo za omogočanje pogojev za kulturno dejavnost, ki ga je v imenu Krajevne skupnosti Brestanica prevzel njen predsednik Vlado Bezjak. KS Brestanica namreč izkazuje občudovanja vreden odnos in spoštovanje do kulture in ustvarjanja na drugih področjih, s skrbnim vzdrževanjem pa tudi odgovornim odnosom do osrednje kulturne ustanove v kraju – Doma Svobode, v katerem je bilo po obnovi dvorane z vgradnjo toplotne črpalke poskrbljeno tudi za ogrevanje.
Za večletno kulturno udejstvovanje so prejeli bronasto Prešernovo plaketo: Sara Žgalin – KD Svoboda Brestanica; člani DKD Svoboda Senovo Žan Omerzu, Avgust Fabjančič - Guni, Mojca Brilej Behin, Jernej Brili in Lucija Golob; instrumentalistki v Simfoničnem orkestru Glasbene šole Krško Kaja Popelar in Pia Kržan; Jože Grajžl, Branko Slivšek in Janja Božič, vsi člani KD Leskovec pri Krškem ter instrumentalisti v Pihalnem orkestru Krško – Tamara Vardič, Anja Jukič in Anton Sotošek. Med prejemnike srebrne Prešernove plakete so se zapisali: Irena Kožuh iz KD Svoboda Brestanica za več desetletno ustvarjanje ročnih del, mentorstvo v skupini Pridne roke Rajhenburga in za ohranjanje rokodelske dediščine, Matija Gorenc iz KD Leskovec pri Krškem za 20-letno ustvarjanje v gledališki skupini društva, v zadnjih letih se je izkazal tudi kot režiser in avtor besedil; ter za dolgoletno glasbeno ustvarjanje pozavnist v Pihalnem orkestru Krško Aleš Mlakar – Brozo, ki poleg v pihalnem orkestru igra tudi več zasedbah, katerih je bil tudi med ustanovnimi člani (simfonični orkester in zasedbe D’palinka band), zaigral pa je tudi v več drugih orkestrih in zasedbah po Sloveniji. Prejemnica zlate Prešernove plakete je Karmen Kerle iz KD Svoboda Brestanica. Kerle je že kot osnovnošolka začela nastopati na proslavah, tedaj je tudi odigrala prvo vlogo v igri. V celovečerni igri matičnega društva je prvič nastopila leta 1988, nakar je do danes uprizorila vloge v kar 22 igrah in v mnogih odigrala glavno vlogo. Pred desetimi leti sta na območnem Linhartovem srečanju skupaj z društveno kolegico Kristino Virant Krmelj prejeli priznanji za najboljši ženski vlogi v igri Ti nori tenorji, v letu 2016 pa je na 12. festivalu komedije v Pekrah prejela naziv komedijanka leta. Lani je na 20. festivalu v Pekrah s celotno ekipo Teatra Rajhenburškega za odigrano komedijo Seks in ljubosumnosti prejela priznanje za najboljšo komedijo po izboru publike. Karmen Kerle je aktivna pri organizaciji tudi drugih prireditev v Brestanici, je ena od ustanovnih članov brestaniške srednjeveške plesne skupine in dolgoletna tajnica KS Svoboda Brestanica.

Po svečanem programu, ki ga je režirala Metka Resnik, povezovala pa Tanja Urek, je v avli doma sledilo druženje obiskovalcev s prejemnicami in prejemniki letošnjih priznanj Zveze kulturnih društev Krško.

B. M.