Zadnja dopolnitev razstave Prvi krški borci posvečena Zdenku Kaplanu
Objavljeno:
Torek, 02.12.2025 Rubrika:
KULTURA Redakcija

Pogled na del razstave, življenjepis in Štovičkovo plaketo, o Zdenku Kaplanu
V
Mestnem muzeju Krško so v današnjem dopoldnevu, 2. decembra, odprli
deseto in hkrati zadnjo dopolnitev stalne razstave Prvi krški borci. Tokrat je ta posvečena
Zdenku Kaplanu, enemu izmed članov mlade aktivistične skupine, ki je bila zaradi dvojnega izdajstva 29. julija 1941 zajeta v gozdu Rore nad Krškim in naslednji dan usmrčena v gozdu Dobrava pri Brežicah. Z njegovo predstavitvijo so v muzeju
zaokrožili cikel posamičnih življenjskih zgodb vseh desetih pripadnikov skupine.
Z desne muzejska svetnica dr. Helena Rožman in direktorica KD Krško Darja Planinc
Ob odprtju je muzejska svetnica dr.
Helena Rožman poudarila, da bodo stalno razstavo Prvi krški borci, ki je bila v muzeju odprta leta 2015 na pobudo nekdanjega predsednika krške borčevske organizacije
Lojzeta Štiha, v letu 2026 temeljito prenovili. Avtorica razstave in vseh njenih dopolnitev, zgodovinarka
Irena Fürst, je v zadnjih letih namreč zbrala dodatno gradivo in nove podatke o tragično preminuli aktivistki in devetih aktivistih. To so bili: bratje Rado, Milan in Zdenko Kaplan, Franc in Rajko Kastelic, Peter Jernejec, Anton in Franc Preskar, Jože Grabar in Ivanka Uranjek.
19 pomladi Zdenka Kaplana

Zdenko Kaplan, fotografijo hrani Mestni muzej Krško
Življenje Zdenka Kaplana je ob odsotnosti avtorice še zadnje dopolnitve Fürst obiskovalcem predstavila dr. Rožman. Zdenko se je rodil 1. junija 1922 kot šesti sin Jožeta in Katarine Kaplan. Leta 1925 se je družina povečala še za hčerko Mihaelo. Kaplanovi so se zaradi gospodarskih razmer večkrat selili po Krškem. Oče je preživljal družino s čevljarsko obrtjo, ki jo je sčasoma prizadel razvoj čevljarske industrije in gospodarska recesija. Nazadnje so živeli v manjšem delu današnjega Valvasorjevega kompleksa, pred tem pa v (današnji) Šelerjevi in Ahčinovi hiši. Vsi otroci so bili glasbeno nadarjeni, Zdenko pa je igral kitaro, pisal pesmi in skladal. Po osnovni in meščanski šoli se je zaposlil v občinskem tajništvu, kjer je ostal do začetka druge svetovne vojne. Čeprav je odraščal v verni družini, je bil odprt za napredne ideje, ki jih je v Krškem širil Maks Stermecki. Leta 1941 sta se z bratom Milanom pridružila eni izmed treh v Krškem delujočih celic Komunistične partije, v kateri je že pred njima deloval brat Rado, in sodelovala v različnih sabotažnih akcijah, od odstranjevanja okupatorjevih letakov, prerezovanja telefonskih kablov med enotami SS do zbiranja orožja, streliva in razstreliva. 29. julija 1941 je bila desetčlanska skupina zaradi izdajstva v gozdu Rore zajeta brez izstreljenega strela. Nemci so borce najprej odpeljali na njihove domove in opravili temeljite preiskave. Pri Kaplanovih so med drugim uničili Zdenkove pesmi in rokopise skladb. Po pričevanjih naj bi bila zaslišanja dolga in izčrpavajoča. Naslednje jutro so vse ujete s tovornjakom odpeljali v gozd Dobrava in tam usmrtili. Zdenko je bil tedaj star 19 let.

Lokacijo groba je po vojni razkril gozdar Anton Geč iz Župelevca, ki je mesto groba skrivaj označil. Preostali člani družine Kaplan, razen sina Josipa, ki je med vojno živel v Zagrebu, mati Katarina, oče Jože, sin Albin in hčerka Mihaela so bili v začetku novembra istega leta izseljeni v taborišče na Hannovrsko. Kljub okupatorjevemu razglasu so vse do vrnitve upali, da so sinovi živi. Žal temu ni bilo tako. Njihovi posmrtni ostanki so bili iz groba v Dobravi izkopani novembra 1945 in na današnji dan (2. december) pred 80 leti prekopani v skupni grob na krškem pokopališču.
Predstavitev Zdenka Kaplana vključuje njegov življenjepis, eno izmed njegovih redko ohranjenih pesmi, fotografsko in dokumentarno gradivo ter restavrirano plaketo z njegovim portretom, ki jo je leta 1971 izdelal kipar Vladimir Štoviček. S tem se je zaključil niz letnih dopolnitev stalne razstave, posvečene prvim krškim borcem. Direktorica Kulturnega doma Krško
Darja Planinc je ob otvoritvi poudarila, da so življenja mladih aktivistov – čeprav tragično končana – prispevala k širjenju narodnoosvobodilnega odpora, ki je vodil do svobode, v kateri živimo danes.
B. M.