Zaključek prvega festivala Reaktor v Krškem z okroglo mizo »Reformiramo prihodnost«

Festival Reaktor je literarni, humanistični in uprizoritveni festival, ki je letos potekal prvič. Cilj festivala je bil osvetliti našo jezikovno kulturno dediščino in različna področja njenega osvobajanja, jih kritično pretresti in jim dati nov, svež zagon. Soustvarjali so ga Kulturni dom Krško, JSKD OI Krško in Valvasorjeva knjižnica Krško s podporo Mestne občine Krško. Festival se je zaključil 27. oktobra z okroglo mizo »Reformiramo prihodnost«, kjer so se srečali razni predstavniki kulturnih ustanov. 

Na okrogli mizi so razpravljali: Mitja Ličen, direktor Založbe Goga, dr. Helena Rožman, kustosinja muzejskih enot KD Krško, dr. Blaž Zabel, docent na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete UL, in Polona Brenčič, koordinatorka prireditev v Valvasorjevi knjižnici Krško. Pogovor je moderirala Monika Škrabec. 

Krško, mesto z bogato jezikovno dediščino 

V uvodu je dr. Helena Rožman predstavila zgodovinsko povezavo Krškega z reformacijo in bogato jezikovno dediščino mesta, v Krškem sta v 16. stoletju namreč živela in delovala reformatorja Adam Bohorič in Jurij Dalmatin: »Krško je mesto, ki ga zelo hitro začnemo povezovati z reformacijo in reformatorji. Bili smo osmi jezik na svetu, ki je dobil svojo slovnico. To je potrebno imeti v zavesti in velikokrat poudarjati, ker je to zagotovo civilizacijski temelj.« Poleg pomena Bohoričeve slovnice je poudarila tudi Dalmatinov prevod Biblije ter razkrila zanimivost, da je bilo v 14. in 15. stoletju na dunajsko univerzo vpisanih kar 20 študentov iz Krškega in okolice, kar kaže na zgodnjo izobraženost regije. 

Polona Brenčič iz Valvasorjeve knjižnice je spomnila na številne projekte, ki v Posavju ohranjajo in krepijo zavest o jezikovni dediščini, od zajetnega zbornika ob 500-letnici mestnih pravic Krškega Krško skozi čas in začetka domoznanske dejavnosti v krški knjižnici leta 1977, do leta 2008 ustanovljene posavske podružnice Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, razstave Na obisku pri Juriju Dalmatinu, ki vključuje osnovnošolce in dijake posavskih šol, ter spominskega parka, posvečenega Juriju Dalmatinu, in poimenovanja posavskih šol po Bohoriču in Dalmatinu. Omenila je še pomembna sodobnika iz Posavja: Maksa Pleteršnika iz Pišec ter dr. Jožeta Toporišiča iz Mosteca.

Slovensko založništvo se sooča s kriznimi razmerami 

Kako pa je s slovensko knjigo danes? Mitja Ličen je spregovoril o stanju slovenskega založništva, kjer se, kot pravi, »že dolgo soočamo s kriznimi razmerami«. Opozoril je na upad branja v slovenščini in naraščajočo prodajo knjig v angleščini: »Če govorimo samo o literaturi za odrasle, je odstotek angleških knjig pri celotni prodaji 56 %, pri starostni skupini 18 do 24 let pa kar 96 %, to so podatki iz letošnjega Kongresa slovenskih založnikov.« Kot glavni problem vidi zaostajanje pri digitalizaciji in razvoju zvočnih knjig ter dejstvo, da mladi, slovenski avtorji vse pogosteje ustvarjajo v angleščini. 

Na to se je navezal dr. Blaž Zabel, ki je spregovoril o upadu vpisa na Filozofsko fakulteto in širjenju tako imenovane globalne angleščine. »Prevladovanje globalne angleščine ne krepi jezikovne zavesti niti razumevanja tujih kultur,« je dejal ter dodal, da je v porastu programiranje kot globalni jezik. »Na eni strani prevladuje angleščina kot globalni jezik, na drugi pa t. i. “strojni” jezik, saj prevladuje prepričanje, da bodo študenti z njim razumeli vse jezike. Problem je, da se izgublja zanimanje za druge kulture, jezike in za poglobljeno poznavanje našega, lokalnega prostora,« je še povedal docent Filozofske fakultete dr. Blaž Zabel. 

Beseda je tekla tudi o ustvarjanju knjig, prihodnjih izzivih založništva in vlogi umetne inteligence pri jeziku, pa tudi o vlogi sodobne knjižnice, ki je po besedah Polone Brenčič v primerjavi z založbami na nek način še ‘’varna’’, saj je javna institucija. Na koncu je sledila razprava s publiko, ki je z vprašanji odprla še dodatne teme. Festival Reaktor se je tako sklenil in čaka na novo ‘’uprizoritev’’.  

H. Z.  

#povezujemoposavje