​Dolenjevaški »Ta veseli dan kulture« posvečen pesnici Neži Maurer v poeziji in glasbi

Na nedeljsko pozno popoldne, 7. decembra, je Kulturno društvo Žarek v dolenjevaškem večnamenskem domu priredilo in posvetilo »Ta veseli dan kulture«, naslovljen Kadar ljubimo, izjemni slovenski pesnici, pisateljici in publicistki, letos preminuli Neži Maurer. 

Kot je poudarila povezovalka prireditve Ana Srpčič, je to zgodnji večer, v katerem se spomin sreča z glasbo, beseda z melodijo, in človek z Nežo Maurer – pesnico svetlobe, ki je znala nežno prijeti za roko tudi temo.

Kulturni program se je tako pričel na začetku, kjer se začne vsaka zgodba: pri otroku, pri smehu, pri igrivem koraku. Nežine otroške pesmi, prelite v glasbo, nam je zapel Otroški pevski zbor Glasbene Šole Brežice pod vodstvom prof. Mihaele Komočar Gorše ter s klavirsko spremljavo prof. Špele Troha Ogorevc. Nežni glasovi so tako zazveneli v Golobovi Dežek se igra, Gobčevi Čudežni klopi ter Vremškovi Mravlje gredo spančkat. Mladi recitatorji Tjaša Novak, Mirjam Križman, Mihael Gorše pa so nas pobožali z otroškimi pesmicami.

Nežine modre misli nam je skozi prireditev delila povezovalka Ana Srpčič, medtem ko je Zvonko Marinič občutno vseskozi recitiral pesmi Nežinega pesniškega življenjskega opusa.

Za začinjeni del kulturnega programa, je poskrbel violinist prof. Kristian Ilić, ki je na strune temperamentno odigral melodije argentinskega tanga.

Na odru pa ni manjkalo tudi prepletenih ženskih glasov, saj so pevke Ženskega pevskega zbora Prepelice z zborovodkinjo prof. Mihaelo Komočar Gorše, ki delujejo pod okriljem KD Žarek Dolenja vas, z zanosom in tankočutnostjo odpele dve Nežine uglasbene pesmi, in sicer Gobčevo Loka in grad ter Habetove Rdeče rože.

Srpčičeva je tako kulturni večer navdihujoče zaključila s svojimi besedami, da je Neža Maurer letos preminula tako tiho, mehko, kot odide pesem, ko se zadnji ton še malo zadrži v zraku. Toda njena beseda ostaja in še vedno žari.

Vir: KD Žarek Dolenja vas