​Knjižnice – ne le izposojevalnice knjig, ampak temelj skupnosti in domovanje znanja

Valvasorjeva knjižnica Krško je v četrtek, 20. novembra, v soorganizaciji z Združenjem splošnih knjižnic, Ministrstvom za kulturo RS in Mestno občino Krško gostila praznovanje dneva splošnih knjižnic. Osrednja gostja je bila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.

Prireditev je potekala v bližnji Dvorani v parku, povezoval pa jo je znani komik, podcaster in pisatelj Boštjan Gorenc – Pižama. »Danes praznujemo tisti javni prostor v Sloveniji, ki je najbolj dostopen in demokratičen, vzbuja tako zaupanje kot radovednost – to so seveda splošne knjižnice,« je dejal uvodoma in poudaril, da praznovanje poteka v mestu, »kjer je izviral eden od vrelcev slovenskega knjižnega jezika,« seveda po zaslugi Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina.
 
Knjižnice so najbolj obiskane kulturne ustanove
 
Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matjaž Eržen je v svojem nagovoru dejal, da so splošne knjižnice »srce naše kulturne krajine, temelj skupnosti in domovanje znanja« ter »eden najmočnejših stebrov kakovostnega življenja v Sloveniji«, kar potrjujejo tudi rezultati javnomnenjske raziskave, ki je pokazala, da kar osem od desetih prebivalcev Slovenije prepoznava vpliv knjižnic na jezik, branje in širjenje obzorij. »Knjižnice nismo samo varuhi knjig, smo prostor učenja, srečevanja, ustvarjalnosti in dialoga. Smo most med preteklostjo in prihodnostjo, med znanjem in radovednostjo. Naša razvejana mreža po vsej Sloveniji dokazuje, da je kultura pravica, ne privilegij. Knjižnica v vsakem kraju, tudi najmanjšem, je povabilo k enakosti – povabilo, da stopimo v svet zgodb, da rastemo in se učimo,« je še dejal. Omenil je še, da je 22. november ob 100-letnici rojstva utemeljitelja slovenskega stripa Mikija Mustra razglašen za nacionalni dan stripa.
 
Kot gostiteljica je zbrane pozdravila tudi direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Urška Lobnikar Paunović. »Letošnje osrednje sporočilo – Knjižnice so najbolj obiskane kulturne ustanove – je misel, ki jo knjižnice utrjujemo že leta,« je poudarila. V Valvasorjevi knjižnici letos praznujejo 60 let delovanja, ob tem pa praznujejo tudi vse njihove delujoče enote – kostanjeviška 25 let, senovska 20 let, Posavska potujoča knjižnica pa 5 let. Celoletno praznovanje bodo zaključili 3. decembra. »Skozi vseh šest desetletij našega delovanja, razvoja in premagovanja izzivov  se glavno poslanstvo ni spremenilo. Knjižničarja boste vedno prepoznali po prvem vprašanju: 'Kako vam lahko pomagam?' In ne glede na vašo starost, poklic, versko ali katero koli drugo pripadnost bo odgovor vselej: 'Z veseljem.' Zadovoljen uporabnik je bil in ostaja središče našega poslanstva – tako v naši kot v vsaki slovenski splošni knjižnici,« je še povedala Lobnikar Paunović.
 
V imenu Mestne občine Krško se je dogodka udeležil podžupan Dejan Žnideršič. »V Krškem knjižnica nikoli ni bila zgolj zbirka knjig, Valvasorjeva knjižnice je skozi vse leto prostor živahnega kulturnega utripa, prostor srečevanj, učenja, premišljevanja, izmenjave mnenj in tistih drobnih osebnih prelomnic, ki nas oblikujejo ljudi,« je dejal in poudaril izjemno lokalno dediščino, zaznamovano z Bohoričem in Dalmatinom. Povedal je, da se občina že od leta 2017 ponaša z nazivom Branju prijazna občina, leta 2022 pa je bila odprta nova, sodobna knjižnica, ki se je leta 2023 poleg Barcelone, Sydneya in Šanghaja uvrstila med štiri finaliste za naziv splošna knjižnica leta v svetovnem merilu. »To je dokaz, da lahko tudi manjše okolje ustvarja zgodbe, ki odmevajo daleč preko meja in služijo kot zgled globalnim kulturnim središčem,« je dejal in izpostavil trenutne obnovitvene posege na bližnjem kapucinskem samostanu.
 
Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Dejala je, da splošne knjižnico tvorijo eno največjih mrež v Sloveniji, saj imamo 58 splošnih knjižnic, od tega deset območnih, ki imajo 277 krajevnih enot in 13 bibliobusov. »To je ogromna mreža, ki je ni tako lahko razgraditi, zaradi česar so knjižnice skozi zgodovino postale in ostale zelo pomemben del vsake lokalne skupnosti,« poudarila in knjižnice izpostavila kot osnovne gradnike mest in vasi. Knjižnice niso le izposojevalnice knjig, ampak so tudi vzgojni zavodi, kjer »veljajo jasna pravila bontona, na katerega se opozarja vse od najmlajših do najstarejših«, so tudi temelj solidarnosti in socialne države, saj »vsem omogočajo dostop do branja, so tiste, ki skozi svoja vrata sprejmejo vse, ne glede na starost, izobrazbo in socialni status«, pa tudi prostorske pravičnosti, za kar poskrbijo s podružničnimi enotami in bibliobusi, »kar je res pohvale vredno«. Knjižničnim delavcem se je zahvalila za njihovo delo in poudarila pomen njihovega pravičnega nagrajevanja.
 
Nagrade celjski, kranjski in šmarski knjižnici ter ljubljanski knjižničarki
 
V drugem delu dogodka so podelili nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce. Nagrade so prejeli Osrednja knjižnica Celje za projekt Pobarvanke z naših poti, s katerim so na privlačen način povezali družinsko branje in medgeneracijsko druženje; Mestna knjižnica Kranj za projekt Dajmo knjigi glas, ki spodbuja glasno branje kot pomemben gradnik bralne pismenosti in kulture; ter Knjižnica Šmarje pri Jelšah za projekt Skazova hiša – muzej in stalna razstava, ki nadgrajuje domoznansko dejavnost knjižnice z inovativnim pristopom k predstavljanju lokalne zgodovine. Priznanje za najboljšega ustvarjalca/ko bralnih priporočil na portalu Dobreknjige.si v lanskem letu je prejela Eva Zadravec iz Mestne knjižnice Ljubljana.
 
Z izjemnimi glasbenimi vložki sta dogodek obogatila harmonikar Tomaž Rožanec in violinist Luka Dukarić, po slovesnosti pa so udeležence povabili še na druženje ob pogostitvi, ki so jo pripravile članice Aktiva kmečkih žena Sremič.
 
P. P.

#povezujemoposavje