​Kostanjeviška godba uprizorila moč glasbe

Na dan samostojnosti in enotnosti je v Kostanjevici na Krki potekal tradicionalni, že 32. božično-novoletni koncert tamkajšnjega pihalnega orkestra ter hkrati proslava omenjenega državnega praznika.

Kostanjeviški godbeniki so se pod taktirko Tonija Homana in ob vezni besedi Laure Stopar Radkovič, ki je nizala misli o moči glasbe v različnih življenjskih obdobjih, sprehodili skozi pester koncertni program. Začeli so z znamenitim irskim The Lord of the Dance Ronana Hardimana, nadaljevali s filmsko glasbo Ennia in Andree Morriconeja (Cinema Paradiso), Jamesa Hornerja (James Horner Movie Magic), Lin-Manuela Mirande (Selections from Encanto) ter Alana Silvestrija in Glena Ballarda (The Polar Express) ter zaključili s tremi priredbami iz popularne glasbe: Ob-La-Di, Ob-La-Da legendarnih The Beatles, A Natural Woman Arethe Franklin ter Na svidenje Elze Budau. Pri zadnjih dveh skladbah je občinstvo v polni dvorani La Vie kot vokalna solistka navdušila sicer prva flavtistka orkestra Anita Grubar Kuhar ob spremljevalnih vokalih Anje Maraž, Jona Leskovca in Klemna Dovjaka. Kot solista sta se predstavila še mlada člana orkestra Zara Štokar na flavti in Leon Homan na trobenti. Kot dodatek skoraj dveurnemu koncertu je kostanjeviški orkester izvedel še božično klasiko Sveta noč in nepogrešljivo Radetzkyjevo koračnico.

Spremembe so nujne za preboj na bolje

Koncert je, kot je bilo omenjeno uvodoma, tudi proslava ob državnem prazniku. Župan Robert Zagorc je v svojem nagovoru občankam in občanom izpostavil svojo naklonjenost idejam, ki stvari obrnejo na bolje, čeprav je sprejeti nekaj novega včasih težko: »Večini družbe namreč prija cona udobja, ljudje se bojimo sprememb, ker te včasih zabolijo.« Spremembe so po njegovih besedah vedno dobrodošle, predvsem pa nujne za preboj na bolje. »V letu, ki je pred nami, bomo morali dobro premisliti o tem, kaj nas dela negotove, se pogovoriti o odgovornosti in narediti morda kakšen korak naprej, da se bomo lahko prilagodili času in pričakovanjem zrele politike ter zasledovali skupne cilje,« je povedal. »Stopimo v leto 2026 z izkaznico, kaj vse dobrega lahko shranimo v spomin ob letu, ki nas zapušča. Bodimo drzni, a ob tem tudi kritični do vsega tistega, kar je ključno za naš obstoj,« je še poudaril ter vsem zaželel zdravja, hvaležnosti in veselja v novem letu.

Vrniti se moramo h koreninam – vrednotam osamosvojitve

Za slavnostnega govornika so letos povabili poslanca v Državnem zboru, nekdanjega ministra za zunanje zadeve, kandidata za predsednika države in ustanovitelja stranke Demokrati dr. Anžeta Logarja. Obudil je spomin na osamosvojitev države, ko smo »naredili nekaj velikega skupaj in pogumno, kljub grožnjam bivšega režima, sprejeli odločitev za samostojno pot« ter s tem izpolnili narodove sanje. Žal je po prvotnem navdušenju naša država v zadnjem desetletju začela pozabljati na ključne vrednote osamosvojitve: »Nekateri, celo tisti, ki v njej niso živeli, se z neproduktivno nostalgijo ozirajo v čase nekdanje nedemokratične države, se poigravajo z oživljanjem preživele ideologije ali vsiljujejo nove ideologije, ki rušijo tradicionalne vrednote.« Vse to se dogaja v času velikih sprememb v svetu, ko je »na udaru ideja Zahoda kot sinteze antične dediščine, krščanstva in humanizma, kot skupnosti, ki temelji na zaščiti človekovih pravic«, pri nas pa se je, kot je nadaljeval, »začelo pozabljati, kje vzhaja kruh, od kod dobimo mleko in meso, od kod sredstva za naše zdravstvo, šolstvo, znanost, kulturo«, gospodarsko in razvojno pa smo začeli zaostajati za tistimi, ki so bili pred dobrimi tremi desetletji daleč za nami. Zato stanje po svetu in doma kliče po nujnih spremembah in prenovljeni Evropski uniji, v katero se bo morala Slovenija po njegovih besedah trdneje usidrati. »Delati bomo morali več in bolje, dati prosto pot svobodni gospodarski pobudi, bolj vrednotiti odličnost, biti bolj solidarni med seboj. Predvsem pa se nam mora povrniti tisto pravo veselje do življenja, do družine in do skupnosti. Več nas mora biti, če želimo oblikovati in ohranjati slovensko identiteto še naprej, tudi v okviru Evropske unije,« je še povedal dr. Logar in se zavzel za »vrnitev h koreninam, k občutkom, ki so nas navdihovali v obdobju tik pred, med in v času po osamosvojitvi«.

Godbenik leta je Andrej Jordan

Pred zaključkom koncerta je pred občinstvo stopil še predsednik orkestra Grega Jordan ter se zahvalil vsem protagonistom večera, od dirigenta, solistov do povezovalke in govornikov. Pozdravil je tudi nova člana orkestra, Jana Stoparja na trobenti in Jakoba Pavloviča na klarinetu. Kot običajno, je razglasil godbenika leta, ki je tokrat postal Andrej Jordan, eden izmed najbolj zaslužnih, da je orkester nastal ter njegov prvi in dolgoletni predsednik. Je predvsem odličen organizator in motivator pri večjih godbenih projektih ter nepogrešljiv in daleč najbolj učinkovit iskalec sponzorjev in donatorjev, je poudaril predsednik orkestra. Seveda se je zahvalil tudi občinstvu, brez katerega so, v železniškem žargonu, »kot prazen vagon na zapuščenem peronu«.

P. P.

#povezujemoposavje