​Literatura na glas – večer, ki je v Krškem združil knjige, glasbo in čustva

Valvasorjeva knjižnica Krško je minuli torek, 23. 9., gostila večer glasnega branja Literatura na glas. Dogodek je bil del Nacionalnega meseca skupnega branja in hkrati poklon 145-letnici ustanovitve bralnega društva v Krškem.

Obiskovalce je že ob začetku v svojo pripoved potegnil glasbenik Lucijan Cetin, ki je s klavirjem dogodek nežno upesnil in vsakemu odlomku dodal glasbeni dih.

Vlogo voditeljice je s toplino in domiselnostjo prevzela Stanka Hrastelj. Na oder je prinesla velik 'cekrček', iz katerega je skozi večer za vsakega nastopajočega izvlekla simbolni predmet oziroma knjigo. Tako je branja povezala v skupno zgodbo in jim dodala iskrivo igrivost, ki je občinstvu ostala v prijetnem spominu.

Vsak izmed sodelujočih je s svojim izborom razkril delček sebe. Aldina Bajrović, dijakinja in avtorica knjige Slab dan ne pomeni slabega življenja, je segla po Kafkovi Preobrazbi. Odlomek jo spremlja še iz gimnazijskih dni, ko ga je prvič slišala pri pouku v gimnaziji. Kot pravi, jo je s psihološko tematiko hitro prevzel in postal ena njenih najljubših zgodb.

Rahela Jagrič, režiserka in scenaristka, je izbrala odlomek iz romana Skrivnost zastrupitve. Še posebej ganljivo je bilo dejstvo, da gre za prvenec njene sestre Sare Jagrič Munih. Poudarila je, kako ponosna je nanjo in kako vesela, da ji je uspelo uresničiti svoje literarne sanje.

Urška Lobnikar Paunović, direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško, se je odločila za pravljice Čudežna drevesa. Ob tem je povedala, da obožuje srečne konce, saj v njih najde uteho ob težkih dneh. Priznala je tudi, da morda nikoli ne bo dovolj pogumna, da bi sama stopila v vlogo pripovedovalke, a ji branje pravljic pomeni tih, a iskren stik z literaturo.

Matjaž Merhar, direktor Zdravstvenega doma Krško in športnik, je prebral odlomek iz knjige Ni nemogočih poti Tomaža Humarja (Bobaje). Ob tem je poudaril, da zadnje čase veliko bere na glas svojemu štiriletnemu sinu, njega pa kot športnika še posebej navdušujejo zgodbe o vztrajnosti in premagovanju meja.

Robert Pirc, učitelj klarineta in glasbenik, je iz knjige Petra Amaliettija Zgodbe o jazzu izbral odlomek o Billie Holiday. Pri izboru mu je pomagala žena, sam pa je občinstvu približal življenje ene največjih jazzovskih ikon, ki je bilo hkrati izjemno in tragično. Kot glasbenik, ki je doma na odru in v orkestru, je z branjem dokazal, da je oder res njegov drugi dom.

Dr. Barbara Smolej Fritz, ravnateljica Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja, je predstavila zgodbo Fildžan in skodelica iz Zgodovinske čitanke 2 Miljenka Jergovića. V nagovoru je spregovorila o stigmi, ki jo še vedno nosijo posebne šole, in priznala, da jo pogosto negativno preseneti, kako težko ljudje sprejemajo drugačnost. Stanka ji je iz svojega 'cekrčka' podala fildžan, ki je lepo ponazoril sporočilo njenega branja, da je vseeno, ali pijemo iz fildžana ali skodelice, saj je pomen enak.

Čeprav je bil dogodek dolg in se je zavlekel v pozne ure, je občinstvo ostalo do zadnjega trenutka polno veselja, čustev in iskrenega občudovanja. Vsak bralec je s svojim glasnim branjem pustil pečat ne le v knjižnici, ampak tudi v srcih poslušalcev.

Večer Literatura na glas je pokazal, da literatura, glasba, umetnost, znanost in šport, čeprav prihajajo iz različnih svetov, skupaj ustvarjajo čudovito harmonijo. Takšni dogodki dokazujejo, da kultura ni le preplet besed in zvokov, temveč tudi skupna izkušnja, ki povezuje ljudi.

Aldina Bajrović, foto: VKK