​Rok Sanda o tem, kako je napisal besedilo za predstavo o Tonetu Čufarju

V Valvasorjevi knjižnici Krško je v petek zvečer posavski režiser in dramatik Rok Sanda, doma z Malega Kamna, predstavil, kako je nastalo besedilo za predstavo »Pionir novega sveta«, ki so jo naslednjega dne uprizorili na odru Kulturnega doma Krško.

160-minutna predstava, ki pripoveduje zgodbo pesnika, pisatelja in dramatika Toneta Čufarja (1905–1942), je krstno izvedbo doživela 14. novembra lani, na dan 120-letnice Čufarjevega rojstva, v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, minulo soboto pa je gostovala v Kulturnem domu Krško.
 
Avtor dramskega dela, ki obravnava čas 20. in 30. let prejšnjega stoletja, ko je svet drsel v ideološke razkole, ki so presenetljivo podobni današnjim, je kljub relativni mladosti že izkušen gledališki ustvarjalec Rok Sanda, ki je doslej na oder postavil že vrsto odmevnih del – v okviru Little Rooster Productions denimo predstave Ikarus, Feniks, Skiner, Ograja in V bunkerju, v okviru DKD Svoboda Senovo pa predstave Gastarbeiter, Silvestrska sprava in Terme Bohor.

O Čufarju kot človeku je bilo malo znanega
 
Čeprav je, kot je dejal na petkovi predstavitvi v krški knjižnici, mislil, da se bo z gledaliških odrov vsaj za nekaj časa poslovil, ga je k novemu projektu premamil klic direktorice jeseniškega gledališča Branke Smole, ki mu je predstavila idejo o predstavi o življenju Toneta Čufarja, predvojnega pesnika, pisatelja in dramatika. Čufar je bil tudi politično aktiven v komunistični partiji in kot borec za delavske pravice, njegova življenjska pot pa se je tragično končala ob poskusu pobega iz italijanskega ujetništva oz. predaje Nemcem v Šentvidu pri Ljubljani. Njegova prijateljica, mariborska učiteljica Silvira Tomasini, je umrla le nekaj dni kasneje v gestapovskem zaporu. Oba sta umrla misleč, da bo drugi živel dalje …
 
Ker je o Čufarjevem življenju in delu vedel dokaj malo, se je Sanda 'zakopal' v dostopno literaturo o njem, a ugotovil, da je zelo malo znanega o njem kot človeku, predvsem pa o zadnjih dveh letih njegovega življenja, ko je pod psevdonimom živel v Ljubljani. Pri raziskovanju je naletel na neobjavljeno biografijo »Čufarjeva življenjska pot«, ki je bila napisana na bolj oseben način in v kateri je več poudarka na Čufarju kot književniku, pa tudi na razna pisma, ki so mu dala vpogled v njegov karakter. »Tone je počasi postajal oseba, ne več figura na šahovnici zgodovine,« je povedal Sanda. Posebno odkritje ga je čakalo v NUK-u, kjer je našel del 'izgubljene' zgodovine – leta 1928 uprizorjeno, a po dosedanjem prepričanju neohranjeno prvo Čufarjevo dramo Jutranja molitev. »Najbrž sem prvi prebiral ta njegova besedila po vprašanje koliko desetletjih,« poudarja Sanda.

Pod psevdonimom v OF oz. VOS
 
Sanda je že prej vedel, da je Čufar v obdobju od leta 1941 do 1942 aktivno sodeloval v OF kot član VOS-a (Vojaško obveščevalne službe, podrejene komunistični partiji), a Arhivu RS pa je ugotovil, da je delal nekakšno knjigo prebivalstva oz. kdo je sodeloval z okupatorjem, kdo je aktivno izdajal in kdo je bil del oboroženih enot. S strani OF je dobil izkaznico osebe Karel Štrukelj (ki je umrla med bojem z okupatorjem) in se pod tem imenom vključil v katoliško skupino Straža, kjer je beležil pogovore njihovih sestankov. Tako je bil posledično soodgovoren za atentat na vodjo omenjene skupine, duhovnika Lamberta Ehrlicha, ki je pripravljal organizacijo nekakšnega upora proti OF. »Zdi se mi pomembno, da razumemo vse plati tega težkega obdobja v naši zgodovini,« pravi Sanda, saj »druga svetovna vojna na Slovenskem ni bila samo vojna proti okupatorju, ampak je bila tudi državljanska vojna med t. i. revolucionarnim taborom, na čelu katerega so bili radikalni komunisti, in protirevolucionarnim (katoliškim) taborom, na čelu katerega so bili simpatizerji fašizma«.

Pionir novega sveta
 
Čufar je bil, kot že omenjeno, ubit med poskusom bega in nato pokopan pod psevdonimom, tako da mnogi za njegovo smrt niso zagotovo izvedeli do konca vojne. Po vojni so ga prekopali na častno mesto v jeseniškem parku herojev in mu postavljali spomenike, da bi se mu zahvalili za vse, kar je prispeval k rojstvu novega časa. Naslov predstave Pionir novega sveta namreč izhaja iz njegove pesmi Pionirji novega sveta, v kateri je zapisal: Mi nove dobe smo kovači; kdor je voljan kovati z nami, naj sam bo prekovan, dovolj močan za gradnjo velikih mostov iz starega sveta v nov. Mi smo stavbeni inženirji, v bodočnost so pogledi nam uprti, za našo stvar se ne bojimo … niti smrti, ker novega sveta smo pionirji.
 
Predstava Pionir novega sveta je minulo soboto na krškem odru požela stoječe ovacije, naslednjič pa bo na ogled v petek, 24. aprila, na Jesenicah v čast dneva upora proti okupatorju.

P. P., fotografije predstave: Nik Bertoncelj