​Sledi polstoletnega razvoja (z nekaj predzgodovine) kostanjeviške galerije

V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki so z odprtjem razstave Smeri razvoja: Dela iz Zbirke Gorjupove galerije obeležili 50. obletnico ustanovitve ustanove, po razstavnih površinah največjega likovnega muzeja v Sloveniji.

Direktor kostanjeviške galerije Goran Milovanović je v uvodnem nagovoru povedal, da v kontekstu razvoja muzejev 50 let, ki so pretekla od formalne ustanovitve Galerije Božidar Jakac – muzeja moderne in sodobne umetnosti, ni pretirano visoka obletnica, »torej  se galerija vsekakor lahko šteje med mlade oziroma zrele institucije«. Toda uradna ustanovitev je imela bogato in dolgo predzgodovino, o čemer je kasneje več povedal dr. Andrej Smrekar. Sicer pa je bilo treba za  formalno ustanovitev muzeja spojiti še nekaj niti: »Dve izjemno pomembni sta bili vsekakor dolgoletno prijateljstvo Lada Smrekarja z eno največjih eminenc takratnega umetniškega sveta v Sloveniji, Božidarjem Jakcem, ki je tudi zaradi rojstnega kraja svoje  matere v neposredni bližini Kostanjevice na Krki izkazoval interes za vzpostavitev svoje  stalne zbirke ter kasneje privolil tudi v poimenovanje galerije po njem. Drugi pomembni  sprožilec pa je bil prav gotovo hiter gospodarski razvoj na področju energetike. Po podpisu pogodbe za gradnjo jedrske elektrarne Krško s podjetjem Westinghouse 22. 8. 1974 v prostorih nekdanje samostanske gotske cerkve v Kostanjevici na Krki se je namreč regija začela ekonomsko in kulturno močno razvijati in tako so stekli tudi formalni pogovori o ustanovitvi specializiranega muzeja za likovno umetnost. Galerija Božidar Jakac je bila tako poskusno, za dobo enega leta, ustanovljena decembra leta 1974, ko so  bile  v stavbi nekdanjega cistercijanskega samostana za javnost odprte prve tri stalne razstave. Ker je bila to zgodba o uspehu, so decembra 1975 stekli tudi procesi formalne ustanovitve. Pri tem je potrebno vsekakor izpostaviti in pohvaliti tudi močno kulturno zavest in daljnosežno vizijo takratne krške politične nomenklature, ki je desetletja finančno in organizacijsko podpirala obnovo tega izjemnega, a po velikosti zahtevnega objekta, da so se sploh vzpostavili pogoji za umestitev regijskega kulturnega središča vanj.«

Od Smrekarja preko Božiča do danes

Potem ko je Lado Smrekar, ki je kot izkušen kulturni delavec prevzel vodenje novoustanovljene institucije, postavil temelj zbirk, temelječih na najvidnejših avtorjih slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, katerim je kasneje dodajal nekaj avtorjev »zagrebške šole«, je v 90. letih vodenje ustanove prevzel Bojan Božič, »ki je moral v novonastali državi najprej ponovno urejati formalnosti glede lastništva, predvsem pa v tem času močno potegnil voz naprej pri obnovi kompleksa«, je povedal Milovanović. Ko je vodenje institucije prevzel ob Božičevi upokojitvi pred slabimi desetimi leti, mu je bilo »jasno vodilo zgolj nadaljevati in nadgrajevati izjemno močno jedro institucije, ki je nastalo v štiridesetih letih. Z ekipo mlajših kolegov smo močno intenzivirali mednarodno dejavnost muzeja in vpeljali novo razstavišče, ki nam tovrstne razstave  omogoča.« Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti je danes izrazito mednarodno usmerjena ustanova, je poudaril direktor. Upravlja deset stalnih razstav in tri razstavišča za občasne razstave, razstavni in izobraževalni programi pa se odvijajo skozi vse  leto. Kot eden izmed največjih slovenskih muzejev je usmerjen v obdelovanje in predstavljanje umetnosti 20. in 21. stoletja, zlasti obdobja zgodnjega modernizma po letu 1918, zrelega modernizma po letu 1945 in sodobnih umetniških praks. Za svoje delo je prejel več nagrad doma v tujini, kar dvakrat v zadnjem obdobju tudi najvišjo stanovsko Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke, najprej leta 2019 za mednarodni projekt Obrazi ekspresionizma, drugič pa letos spomladi za prav tako veliko mednarodno razstavo Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925-1933). »Mislim, da nam je uspelo s skupnimi močmi tukaj v Kostanjevici na Krki etablirati dovolj pomembno institucijo na državni ravni, da bodo morali vsi, ki bodo tudi v bodoče imeli možnost delati v tem kulturnem biseru južnega dela Slovenije, slediti bogati tradiciji in jo zgolj nadgrajevati. Mislim, da lahko rečem, da delati tukaj pomeni tako privilegij ko tudi poslanstvo,« je še dodal in se zahvalil vsem, ki že desetletja podpirajo program galerije.

Zgodovino in okoliščine ustanovitve galerije je kasneje podrobneje predstavil predsednik sveta galerije dr. Andrej Smrekar. Kot je dejal, korenine galerije segajo v leto 1955, ko je Prosvetno društvo Lojze Košak v prostorih kostanjeviškega kulturnega oz. zadružnega doma postavilo razstavo o kostanjeviški starožitnosti, ob tem pa se je porodila ideja, da bi ustanovili nekakšen mestni muzej. Leto kasneje so priredili Kostanjeviški kulturni teden, iz česar je izšel Dolenjski kulturni festival, nekaj let kasneje je bil ustanovljen že mednarodni kiparski festival Forma viva, ki je kostanjeviško kulturo povezal s svetom. Vse to je postopoma privedlo do ustanovitve Jakčeve galerije sredi 70. let prejšnjega stoletja.

110 del v razponu več kot 100 let

Na razstavi Smeri razvoja: Dela iz Zbirke Gorjupove galerije predstavljajo omenjeno najstarejšo zbirko muzeja, ki obsega več kot 2.100 del. Zaradi odsotnosti stalne javne postavitve, ki je v majhni izvedbi sicer postavljena v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki, so številna dela na ogled postavljena prvič. Kot je povedala kustosinja razstave Deja Bečaj, je na razstavi, ki je zasnovana na principu besednih parov, na ogled okoli 130 del 110 umetnikov, časovni razpon razstavljenih del pa obsega več kot 100 let likovne produkcije, od leta 1913 (delo Hinka Smrekarja) do leta 2022 (delo Apolonije Simon). Najstarejši še živeči razstavljeni umetnik, Karel Zelenko, je prav danes (15. septembra) napolnil 100 let, najmlajša, Tajda Novšak, pa jih bo letos štela 31. Razstava je razdeljena na štiri tematske sklope, pri čemer vsak temelji na paru pojmov – dveh točkah v smereh razvoja: intuicija – strategija, formacija – reinterpretacija, stabilnost – dinamika, kolektivno – individualno. Ti pojmi delujejo kot konceptualni okvirji in izhodišča za branje zgodovinskega razvoja galerijske dejavnosti in razpirajo različne interpretativne ravni. Tematski pari omogočajo večplastno branje zbirke: kot arhiva institucionalnih odločitev, kot polja umetniških eksperimentov in kot prostora srečevanja različnih tokov mišljenja in ustvarjanja. Vsaka soba deluje kot samostojen razmislek o eni izmed smereh razvoja – tako Galerije Božidar Jakac, kot tudi umetnosti na sploh – obenem pa vabi k prehajanju, povezovanju in reinterpretaciji. Razstava bo na ogled do 15. februarja 2026.

Posebni zahvali Bojanu Božiču in Jožetu Kovačiču

Na odprtju razstave in hkrati jubilejni prireditvi ob 50-letnici galerije so posebej izpostavili dva posameznika, ki sta imela pomembno vlogo v njenem razvoju. Prvi je bil Bojan Božič, ki je galerijo kot direktor vodil dve desetletji, v tem času pa izvedel številna obnovitvena dela v kompleksu nekdanjega cistercijanskega samostana, profesionaliziral delovanje galerije in pomembno razširil njen fond. Drugi pa je bil dolgoletni sopotnik Lada Smrekar in starosta razvoja kostanjeviške galerije Jože Kovačič, dolgoletni podpornik in več kot desetletje predsednik sveta zavoda galerije.

Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ki je poudarila vlogo Lada Smrekarja pri razvoju kostanjeviške kulture in ustanovitvi galerije, danes po razstavnih prostorih največje v Sloveniji, ki presega nacionalne meje. »Ti prostori imajo v sebi neko mistiko, pa ne le v zidovih, ki nas obdajajo, ampak predvsem v tem, kar hranijo,« je dejala ministrica, zato povezujejo ljubitelje umetnosti v skupnost. »Vsi, ki so hodili po teh hodnikih, niso hodili le v službo, ampak so delali in delate s srcem, zato je ta galerija tako uspešna,« je še povedala Vrečko, preden je slovesno odprla jubilejno razstavo.

Dogodek, ki ga je povezovala Sabina Zupan, je popestrila glasba zasedbe Mascara v sestavi Polona Udovič (glas), Timi Krajnc (kitara), Vojko Vešligaj (kitara) in Mitja Režman (bas kitara).

P. P.

#povezujemoposavje