Časopis za pokrajino Posavje
17.07.2026
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Tekstilne krajine (brežiške) Novosadčanke Ane Vrtačnik

Objavljeno: Sobota, 12.04.2025    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSC_9100

Ana Vrtačnik ustvarja volnene objekte, ki presegajo klasične predstave o sliki.

Z razstavo Ane Vrtačnik, naslovljeno »Učinek dotika«, so v Galeriji Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki vstopili v letošnjo razstavno sezono.

Slikarka Ana Vrtačnik (1991) prihaja iz Novega Sada, čeprav njen priimek kaže na njene slovenske korenine, ki segajo v okolico Brežic. Končala je magistrski in doktorski študij slikarstva na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, kjer je od leta 2017 tudi profesorica. Študijsko se je izpopolnjevala tudi na Akademiji v Salzburgu in v Pekingu v sklopu rezidence Red Gate galerije. Doslej je imela številne samostojne in skupinske razstave, sodelovanja in objave z različnimi umetniki, kustosi, ustanovami in galerijami po vsem svetu, je tudi dobitnica več nagrad na področju umetnosti.
DSC_9126

Kustosinja Daša Bečaj in avtorica razstave Ana Vrtačnik


Njeno razstavo, prilagojeno za specifični razstavni prostor Lapidarija Galerije Božidar Jakac, je podrobneje predstavila kustosinja Deja Bečaj. Kot je povedala, Ana Vrtačnik pri svojem delu raziskuje biomorfne oblike in jih pretvarja v sugestivno taktilno umetniško delo: »Ustvarja volnene objekte, ki presegajo klasične predstave o sliki. Njeno delo je rezultat dolgotrajnega ročnega dela, sodelovanja in posluha za naravne vire ter njihovo sposobnost preobrazbe.« Razstava Učinek dotika »z izzivanjem tradicionalnih muzejskih konvencij o prepovedi dotika odpira vprašanja o telesni izkušnji in dovoljuje neposreden stik z umetninami«. Umetnica, ki se je naveličala pandemijske umetnosti na daljavo, s pomočjo volne in tisočletja starim postopkom njene obdelave, t. i. filcanjem oz. polstenjem, ustvarja tekstilne krajine, biomimetrične organizme, ki se ravnanju po prepletanju, spajanju in vrtinčenju tekstur v naravi. »Ani je tako z mehkimi in razgibanimi objekti uspelo v vlažen in hladen Lapidarij vdahniti toploto in celoto povezati v živ organizem. Iz sten bruhajo slapovi, iz vodnjaka se vijejo kače, tla se povezujejo s stenami, na katerih rastejo mahovi in gobe,« je povedala kustosinja.

Gostujoča umetnica je bila vesela dobre udeležbe na odprtju razstave in priložnosti, da se lahko predstavi slovenskemu občinstvu. Razstavo je posvetila svojim študentom, ki se v Srbiji že štiri mesece borijo za svobodo in pravico.

Udeležence odprtja je k ogledu razstave, ki bo na ogled do 29. junija, povabil direktor galerije Goran Milovanović.

P. P.
« Nazaj na seznam