​V Podbočju predstavili Pragove nasilja

V Kulturnem domu Podbočje je v sredo zvečer v organizaciji Župnije Sveti Križ - Podbočje potekala predstavitev knjige »Pragovi nasilja: Dolenjska in Bela krajina 1941–1943«, ki sta jo lani izdala Študijski center za narodno spravo in Škofija Novo mesto.

Zbrane v tamkajšnjem kulturnem domu je pozdravil domači župnik Damjan Štih, še posebej seveda goste: urednico monografije dr. Pavlino Bobič ter dva izmed soavtorjev, dr. Jožeta Možino in dr. Matjaža Ambrožiča.
 
Bobič, znanstvena sodelavka študijskega centra za narodno spravo, je predstavila vsebino obsežne monografije, ki skozi prispevke enajstih avtorjev obravnava kritične pla(s)ti vojne med letoma 1941 in 1943, ki so silovito zaznamovale širšo Dolenjsko z Belo krajino. V njej so opisani začetka vojne aprila 1941 v Novem mestu in zaledju, italijanske vojaške operacije leta 1941 in 1942, nastanek in razvoj protikomunističnih postojank ter revolucionarno nasilje nad Romi na tem območju, novomeška jesen 1943 in kočevski proces istega leta kot prvi revolucionarni proces na Slovenskem, preobrazbo družbe s pomočjo 'medvedov' in učenih govorcev, tranzicijsko pravičnost na Slovenskem na primeru obravnave kočevskih procesov ter umestitev slovenske državljanske vojne v svetovni okvir.
 
Možina, ki ga poznamo s TV-zaslonov kot avtorja oddaje Pričevalci, pa tudi kot avtorja knjige »Slovenski razkol«, je opisal dogajanje v letih 1941 in 1942, ki je pripeljalo do usodnega in še do danes nezaceljenega razkola slovenskega naroda. Krivdo zanj Možina pripisuje nasilju revolucionarne strani nad civilnim prebivalstvom, ko ni bilo še nobenih vaških straž ne domobranstva, kar je ponazoril tudi s številkami. Poudaril je, da je t. i. Ljubljanska pokrajina, v katero je sodila tudi Dolenjska, med vojno utrpela izrazito visok delež izgube prebivalstva, skoraj 10 %, medtem ko je ta na slovenski ravni znašal manj kot 7 %.
 
Ambrožič, sicer duhovnik in predavatelj na Teološki fakulteti, je opisal zgodbo prelata Borisa Femca, enega izmed zapornikov na t. i. kočevskem procesu, ki je med vojno pisal dnevnik, po njej pa emigriral v Ekvador, kjer je umrl leta 2001.
 
Urednica Pavlina Bobič je predstavitev sklenila z oceno, da je knjiga »živo pričevanje tega časa«.
 
Predstavitvam gostom je sledila živahna razprava z občinstvom, v kateri se je izkazalo, da je glede medvojnega revolucionarnega nasilja še veliko neraziskanega, predvsem pa so še vedno nezaceljene mnogo dolgo prikrite rane.

P. P.