Trgatev naših koncev, njene šege in navade

Včasih je veljala trgatev za pravi slovenski praznik, danes pa so se časi spremenili in nima več takšnega pomena. A na našem posavskem območju je še vedno doma tradicija gojenja vinske trte in posledično tudi trgatve. Vinogradi so že oživeli in v njih je zaslediti trgače grozdja. Obdobje trgatve poteka od konca avgusta do prve polovice oktobra. Grozdje sicer zaradi ugodnega podnebja najprej dozori v vinorodnih okoliših na Primorskem, nato pa zgodnje sorte grozdja kmalu dozorijo tudi v Vinorodni deželi Posavje.

Ločimo tri vrste trgatve –zgodnjo, glavno in pozno. Pri zgodnji trgamo zgodnje sorte grozdja in ob tem pobiramo še gnilo grozdje glavnih sort. Pri glavni trgatvi, ki jo imenujemo tudi prava trgatev, potrgamo večino grozdja, pustimo le tiste sorte, ki jih namenimo za pozno trgatev, to trgatev imenujemo tudi posebna trgatev. Takšnim trgatvam je namenjeno grozdje traminca, laškega in renskega rizlinga, ki smo ga pustili na trti po preteku zrelosti grozdja in bo služilo pridelavi kvalitetnih vin zaradi žlahtne gnilobe ali jagodnega izbora. Zaradi majhnosti vinogradov se je pri nas ohranilo ročno trganje grozdja, kar storimo z nožem ali s škarjami, ki je zamudnejše opravilo in terja večje število trgačev, vendar je izkušnja ob tem nepozabna. Čeprav so lesene škafe zamenjali tisti iz umetne mase in brentarji na ramenih nosijo prav tako plastične posode, pa ponekod še vedno ohranjajo tradicijo štetja prinesenih brent, ko z vsako novo naredijo zarezo v posebno palico, ki jim obenem služi tudi pri hoji.

Trgatev je poleg Martinovanja eden najpogostejših običajev, ki je družabni dogodek. Ta se prične s postavljanjem klopotca v sredini avgusta. Trgatev pa je po eni strani opravilo, po drugi pa druženje s sorodniki, sosedi, prijatelji. V času trganja, ali tudi obiranja, kakor ponekod tudi imenujejo to opravilo, se razlega pesem in vriski ter ob koncu tudi harmonika. Grozdje, ki ga potrgajo, nato konča v mlinih za grozdje, kjer ločijo pecelj od jagod, ki nato pristanejo v stiskalnici, kjer ga povečini še vedno tudi ročno sprešajo, od koder začne kapljati grozdni sok, ki prične že v nekaj dneh vreti in iz njega nastane mošt. Naša vina so raznolika, od suhih do sladkih, kamor sodijo predikatna - izbori, jagodni izbori, pozne in ledene trgatve, v zadnjem obdobju pa tudi proizvodnja penin. Seveda je postopek pridelave rdečega in belega vina različen, kakor so različni tudi običaji, ki so v zadnjem obdobju v razcvetu in so jih začela številna društva vinogradnikov ponovno obujati. Tako so današnje navade ob trgatvi povezane tudi z novostmi, ki so jih od drugod prinesli v naše kulturno okolje, tako kot npr. kronanje vinskih kraljic, kraljev ali princes. Se je pa po domovih ob zaključku še vedno ohranil tradicionalni t. i. »likof«, ko gospodinje pripravijo obilno večerjo, ko ne manjka lokalnih dobrot, pa niti slastne potice.

M. H.