Ustvarjalnost in čarobnost trenutka

Vse od božičnega večera pa do praznika luči - svečnice, 2. februarja, bodo v boštanjski farni cerkvi na ogled prečudovite jaslice. Tudi letos jih je postavil domačin Ciril Udovč, ki je tudi dolgoletni organist, ključar in zborovodja cerkvenega pevskega zbora.

Jaslice, ki so več kot to, Ciril Udovč samostojno postavlja že skoraj tri desetletja. Priprava in postavitev traja več kot mesec dni, saj se začne z nabiranjem mahu v pozni jeseni v vlažnih kočevskih gozdovih in nato nadaljuje v posebnem delu cerkvenega prostora domače župnijske cerkve.

»Najprej je potrebno postaviti oder, pod katerim je skrita vsa električna napeljava, nato se začne postavitev razgibane, valovite pokrajine, ki jo skoraj vso odenem v zelen mah. Tu pa tam dodam še kakšen kamen, leseno deblo ali vejo, potem pa se začne postavljanje maket in figuric. Vse makete sem izdelal sam, figurice ne,« pove sogovornik, ko ga zmotim pri postavljanju Blejskega jezera, sredi katerega bo stal otoček z maketo cerkve in hišic okoli nje, manjkala pa ne bo niti znamenita blejska ’pletna’, s katero vozijo turiste na blejski otok. »Ob letošnji obletnici slovenske osamosvojitve sem dodal še Triglav z Aljaževim stolpom na vrhu,« pove Ciril in se ozre po tistem delu prostora, v katerem se visoko v nebo dviga slovenski ponos.

»Letošnja postavitev jaslic je sestavljena iz treh delov - en del je namenjen svetopisemski betlehemski zgodbi, drugi del predstavlja našo župnijo s farno cerkvijo in z vsemi njenimi šestimi podružničnimi cerkvami, tretji del, ki ga postavljam prvič, pa predstavlja najlepši del Gorenjske, vsaj zame,« pojasnjuje in se nato ozre po že skoraj postavljeni površini na več kot 50 m2. Z roko pokaže na mlin ob minarjevi hišici, katerega mlinsko kolo poganja tekoča voda, pa na brv čez potoček, po kateri stopajo pastirji. Iz temnega brloga počasi prihaja radoveden rjav medved, da bi videl, kdo moti njegov spanec in se potem počasi vrne v svoje zavetje. Prijetne podobe dopolnjujejo še bele ovčice, ki so razporejeno po celotni površini, in veličastne stavbe jeruzalemskega Betlehema, ki imajo posebno mesto v bližini oltarja. Postavljen je tudi hlevček, v katerem se je po svetopisemski razlagi rodil Jožefu in Mariji njun sin Jezus. Ko pritisne na gumb, se prižgejo luči v majhnih belih hišicah in v vseh sakralnih objektih, zasliši se cingljanje zvončka v cerkvenem zvoniku …

Tema in luč nenadoma dobita poseben pomen, misli bežijo in vprašanja ter odgovori se vrstijo. »Naša fara je velika in tukaj stojijo druga ob drugi podružnična cerkev na Šmarčni, na Logu in na Lukovcu,« pokaže sogovornik še na tri prekrasne sakralne objekte, ki jih je sam izdelal v pomanjšani obliki. Prizna, da ob postavljanju jaslic rad pozabi na čas. Ustvarjalnost in čarobnost trenutka ga vsrkata vase. Večino dela najraje opravi sam - v tišini in miru.

Tišina pa ni stalna spremljevalka v hladnem decembrskem dnevu leta 1948 rojenega Cirila Udovča. Že od najzgodnješih otroških let je glasba tista, ob kateri mu zaigra srce. Ko je začel obiskovati osnovno šolo, je začel hoditi tudi k verouku in k maši. Kmalu je postal ministrant in takratni boštanjski župnik Egidij Dolinar mu je kot 13-letnemu dečku dovolil zaigrati na velike cerkevene orgle in nanje igra še danes, vsak teden pri nedeljski maši. Tudi ko je odšel za nekaj časa v Ljubljano in tam ustanovil ter prepeval v oktetu, ni nikoli zamudil nedeljskega igranja na orgle v domačem kraju. Ko se je vrnil in se zaposlil v sevniški tovarni spodnjega perila, je 15 let vodil MePZ Jutranjka, od leta 1988 pa vodi Mešani pevski zbor župnije Boštanj, ki ga sestavlja okoli 30 članic in članov. Zborovodja ob tem doda: »V našem zboru so se ’kalili’ pevke in pevci, ki jih lahko danes slišimo v Oktetu Jurij Dalmatin, pa pri Vilinkah, Triolah in tako dalje.«

S. R.