Lokalne volitve 2026: kako bi občino vodili kandidati za župana v Brežicah?

Niz objav pisnih soočenj pred nedeljskimi lokalnimi volitvami zaključujemo s kandidati za župana/županjo Občine Brežice. Poleg aktualnega župana Ivana Molana, ki je samostojni kandidat s podporo volivk in volivcev, kandidirajo še Mojca Florjanič (samostojna kandidatka), Stefan Iljaž (kandidat stranke Demokrati. Anžeta Logarja), Bojan Tičar (Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča) in Toni Glušič (Državljansko gibanje Resni.ca). Med drugim smo jih vprašali tudi to, kako bi se konkretno lotili oživljanja mestnega jedra in kaj bi naredili, da bi podeželske krajevne skupnosti še bolj prišle na svoj račun.

Kaj vas, poleg želje po spremembah ali nadaljevanju dosedanjega dela, najbolj usposablja za vodenje Občine Brežice? S katerim konkretnim dosežkom iz svojega dosedanjega dela lahko najbolje utemeljite, da ste pripravljeni na to funkcijo?

Mojca Florjanič: Poleg vizije razvoja občine zahteva vodenje občine tudi odgovornost, izkušnje z delom z ljudmi, sposobnost povezovanja in sprejemanja odločitev. Treba je razumeti interese različnih generacij, gospodarstva in njegovih razvojnih potencialov, društev in krajevnih skupnosti ter jih znati povezati v skupen cilj. Verjamem, da sem v tem uspevala pri dosedanjem delu, pri čemer sem se vedno tudi opirala na znanje in izkušnje drugih. Naj pri tem omenim svoje projekte, ko sem bila podžupanja in vodja svetniške skupine. Posebej bi izpostavila uspešno ustanovitev Festivala evropskega filma Brežice, katerega direktorica sem, ter vodenje Komisije za revitalizacijo gradu Pišece, ki je rezultiralo v otvoritvi gradu Pišece. Poleg navedenega naj omenim tudi svoje dolgoletno delo na finančnem področju, 27 let dela v okviru Finančne uprave Republike Slovenije, od tega več kot deset let na vodstvenem položaju, ter svojo aktivno vlogo v lokalni skupnosti na področjih kulturniškega in prostovoljskega udejstvovanja. Verjamem, da mora župan znati prisluhniti, prevzemati odgovornost in predvsem izpeljati obljubljeno.

Toni Glušič: H kandidaturi za župana Brežic me je vodila želja po izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev Brežičanom. Prepričan sem, da z dolgoletnim vodenjem ekip, izkušnjami in znanji lahko sestavim zmagovito ekipo za vse izzive, ki so pred nami. Občina je okolje ljudi, ki se lahko uspešno razvija izključno ob dobrem sodelovanju in korektnem vodenju.

Stefan Iljaž: Usposablja me kombinacija dela v zdravstvu, umirjenosti v stresnih situacijah in izkušenj iz krajevne skupnosti. Delo v zdravstvu me je naučilo, da je v središču človek ter da je treba odločati natančno in odgovorno. Zato znam ostati zbran pod pritiskom, kar je pri vodenju občine nujno. Konkreten dosežek je moje vodenje KS Zakot-Bukošek-Trnje, kjer kot predsednik vsak dan rešujem konkretne težave krajanov, od cest in parkiranja do komunale in javnih površin, ter vem, kje se postopki zatikajo. Na teh izkušnjah temelji moj program Uspešne Brežice 2034.

Ivan Molan: Predvsem dolgoletne izkušnje pri vodenju občine, poznavanje potreb občanov ter sposobnost povezovanja občinskega sveta, stroke, države in lokalnega okolja. Župan mora znati razvojne projekte načrtovati, zanje zagotoviti sredstva in jih uspešno izpeljati.
Med pomembnimi dosežki izpostavljam ohranitev mreže osmih osnovnih šol s podružnico, zagotavljanje mest v vrtcih za vse otroke in dostopnost do zdravnika v oddaljenih krajih. Zobozdravstveno oskrbo otrok zagotavljamo v mreži šolskih in krajevnih ambulant, ambulanta družinske medicine pa deluje tudi na Bizeljskem in v Pišecah. S tem ohranjamo kakovostne javne storitve na podeželju in pogoje, da mlade družine ostajajo v domačih krajih.
Moja prednost so izkušnje, odgovorno upravljanje občinskih sredstev in konkretni rezultati, doseženi z dobro ekipo.

Bojan Tičar: Za vodenje Občine Brežice imam izkušnje, saj sem bil zaposlen na Občini Brežice 16 let, od referenta pa do vodje oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve. Zelo dobro poznam tako delovanje občinske uprave kot tudi občino kot celoto. Prav tako imam izkušnje kot zaposleni na Ministrstvu za infrastrukturo ter na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Sodeloval sem pri uskladitvi in podpisu pogodbe o projektiranju izvennivojskega križanja (nadvoz nad železnico pri Intermarketu Brežice) in sodeloval pri postopku projektiranja rekonstrukcije ceste Pišece–Sromlje v dolžini 3,3 km.

Kateri je po vašem največji, a premalo obravnavan problem občine Brežice? Navedite en konkreten ukrep, s katerim bi ga začeli reševati.

Toni Glušič: Osebno sem prepričan, da postajajo Brežice spalno naselje. Naši občani morajo »s trebuhom za kruhom« v Krško, Novo mesto, Ljubljano itd. V najkrajšem času bi poiskali primerno lokacijo za poslovno cono in začeli ureditev le-te. Med tem procesom bi se poiskali zainteresirani podjetniki. Seveda, poiskale bi se ekološko nesporne dejavnosti. Brežice imajo tudi hiter dostop do avtoceste, kar je velika strateška prednost. V bližini imamo tudi železnico.

Stefan Iljaž: Največji premalo obravnavan problem je neenakomeren razvoj: krajevne skupnosti in starejši deli mesta čakajo na osnovne rešitve, ker ni javne prednostne lestvice naložb. Prvi ukrep: v prvih 100 dneh uvedem javni register pobud krajanov in razvojnih projektov, s statusom, rokom in odgovorno osebo, objavljen na spletni strani občine. Vključeval bo ključne projekte: podporo gospodarstvu in novim delovnim mestom, oživitev mestnega jedra, brežiško obvoznico in most čez Savo. Tako bo vsak prebivalec videl, kaj je v izvajanju in zakaj se kaj odloži.

Ivan Molan: Eden ključnih izzivov je pomanjkanje dostopnih in primernih stanovanj za mlade, družine in starejše. Najprej moramo ustvariti pogoje, da se stanovanja sploh zgradijo. Zato občina že več let vodi aktivno prostorsko politiko ter pripravo OPN in OPPN za nova stanovanjska območja. V naslednjem mandatu bomo omogočili gradnjo več kot 300 novih stanovanj v Brežicah, Dobovi in drugih primernih naseljih. Ko bo ponudba večja, je naslednji korak dostopnost: v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS in drugimi investitorji bomo iskali modele ugodnejšega najema oziroma dostopa do stanovanj za mlade, družine in starejše.
Cilj je jasen: več stanovanj in realna možnost, da si mladi ustvarijo dom in prihodnost v domači občini.

Bojan Tičar: Premalo obravnavani problem občine Brežice je neenakomeren razvoj krajevnih skupnosti. Da se to ne bi več dogajalo, je treba narediti načrt enakomernega razvoja vseh KS in se ga dosledno držati.

Mojca Florjanič: Eden največjih, preveč zapostavljenih problemov naše občine je neenakomerna dostopnost do razvojnih priložnosti in osnovnih storitev glede na kraj bivanja. Ob srečanjih, ki sem jih imela s krajani različnih krajevnih skupnosti, so mnogi potožili, da občina nima posluha za posamezna območja in da probleme, ki jih imajo s pomanjkljivo infrastrukturo, obravnava nesorazmerno, kar na koncu vpliva tudi na odseljevanje mladih. Prvi ukrep bi bil sklic vseh predsednikov krajevnih skupnosti občine, takojšnji celovit pregled razvojnih potreb vseh krajevnih skupnosti in postavitev desetih najnujnejših razvojnih projektov, v nadaljevanju pa jasna in celovita priprava javno dostopnega večletnega načrta prednostnih naložb glede na nujnost. Skupna srečanja z vsemi predsedniki krajevnih skupnosti morajo postati stalna praksa in se morajo dogajati vsaj mesečno. Tako bi potrebe posameznih krajev postale del konkretnega proračunskega načrtovanja, ne le seznam želja.

Pred letošnjimi lokalnimi volitvami smo v uredništvu Posavskega obzornika znova pripravili pisno spletno soočenje županskih kandidatov v šestih posavskih občinah. Z njim želimo volivcem omogočiti pregledno in neposredno primerjavo stališč, razvojnih prioritet ter konkretnih rešitev, ki jih kandidati ponujajo za prihodnost svojih občin.
 
Kandidate smo povprašali, s katerimi izkušnjami in dosežki utemeljujejo svojo pripravljenost za vodenje občine, katere probleme prepoznavajo kot premalo obravnavane in kako bi jih reševali. Zastavili smo jim tudi vprašanja o aktualnih izzivih posameznih občin, od pomembnih razvojnih projektov in gospodarskih priložnosti do urejanja prostora ter kakovosti življenja občanov.
 
Vsem kandidatom znotraj posamezne občine smo zastavili enaka vprašanja in zagotovili enake pogoje sodelovanja, vključno z omejitvijo obsega odgovorov. 

V starem mestnem jedru Brežic je več praznih poslovnih prostorov, ob poskusih oživljanja ulice z dogodki pa prihaja tudi do nasprotovanj nekaterih stanovalcev. Kako bi se konkretno lotili oživljanja starega mestnega jedra ter uskladili interese stanovalcev, ponudnikov in organizatorjev dogodkov?

Stefan Iljaž: Prvi korak so prazni prostori: z lastniki sklenem dogovore o ugodnih kratkoročnih najemih za obrtnike, ustvarjalce in zagonska podjetja, občina pa uvede olajšave pri nadomestilu za stavbno zemljišče za tiste, ki prostor oživijo. Drugi korak je letni koledar dogodkov z jasnimi dnevi, urami in omejitvami hrupa, da stanovalci vnaprej vedo, kaj lahko pričakujejo. Tretji korak je »skupna miza«: dvakrat letno srečanje stanovalcev, ponudnikov in organizatorjev, kjer se pritožbe rešujejo sproti. Jedro bom reševal skupaj s parkiranjem in dostopnostjo, brez tega ne bo zaživelo.

Ivan Molan: Mestnega jedra ne začenjamo oživljati danes. V preteklih letih smo obnovili pomemben del mestne infrastrukture, odkupovali objekte ter z dogodki, kot sta Mestna promenada in Advent Brežice, okrepili obisk mestnega jedra. Ključni izziv ostajajo prazni in slabo vzdrževani objekti, predvsem v zasebni lasti. Nadaljevali bomo odkupe strateško pomembnih nepremičnin, sofinanciranje obnove fasad in spodbujanje ponovne uporabe praznih poslovnih prostorov.
Med konkretnimi projekti izpostavljam ureditev podjetniškega inkubatorja in prostorov za sodelo v nekdanjem Borovem ter dodatnih prostorov za Glasbeno šolo v nekdanji Obrtni zbornici.
Naš cilj je mestno jedro, ki povezuje stanovanja, podjetništvo, kulturo, turizem in družabno življenje ob upoštevanju potreb stanovalcev.

Bojan Tičar: Če govorimo o oživljanju Ceste prvih borcev, to ne pomeni, da je oživljanje samo organizacija občasnih dogodkov. Za oživitev je treba sklicati za isto mizo prebivalce in lastnike prostih lokalov. Tukaj mora občina biti pobudnik sklica tega sestanka in prisluhniti željam lastnikov lokalov kakor tudi stanovalcem. Občina naj bi ponudila subvencijo najemnine lokalov, v katerih bi se odvijale dejavnosti, ki so primerne za mestno jedro. Tako bi mestno jedro oživelo, saj bi lokali bili zapolnjeni celo leto.
Za enkratne dogodke oziroma javne prireditve odločbo izda pristojna upravna enota. Če se na prireditvi uporabljajo zvočne naprave, zaradi katerih bi bilo okolje prekomerno obremenjeno s hrupom (npr. glasna glasba), mora organizator priložiti dovoljenje občine za prekomerno obremenitev okolja s hrupom oziroma obvestilo o uporabi zvočnih naprav. Občina bi se morala že prej pogovoriti s stanovalci, jim predstaviti letni plan prireditev in poskusiti doseči sporazum glede prireditev (sploh mesto in čas trajanja).

Mojca Florjanič: Staro mestno jedro mora postati prostor, kjer ljudje ne bodo samo obiskovali prireditev, ampak kjer bodo tudi radi živeli, delali, nakupovali in preživljali prosti čas. Staro mestno jedro Brežic si zasluži, da spet zaživi, in sicer vse leto, ne le ob prireditvah. Najprej je treba ustanoviti Komisijo za oživitev starega mestnega jedra, ki bo povezala občino, lastnike nepremičnin, najemnike in urbaniste, Krajevno skupnost, ZPTM in Fakulteto za turizem. Komisija se bo aktivirala in pripravila ter nadzirala aktivno oživitev in ozelenitev starega mestnega jedra. V nadaljevanju je treba pripraviti program subvencioniranja najemnin, da bodo prazni prostori spet dobili najemnike v smislu novih stanovalcev, trgovin oz. trgovine z lokalnimi proizvodi, kakršno smo zaprli v Mestni hiši, obrtniških zgodb, delavnic in dodatnih gostincev. Po vzoru MOL bi poskrbeli tudi za Mestno otroško igralnico, kjer se bodo dogajala medgeneracijska druženja, družine srečevale in se z otroki rade vračale v mesto.
Živo mestno jedro naj ne bo živo samo takrat, ko se vanj naselijo Mestna promenada, brežiški Advent in Karavana okusov, temveč naj bo živo za vse občane skozi vse leto, dogodki pa morajo biti vsekakor kakovostni in raznoliki, vendar ne na račun kakovosti bivanja stanovalcev. Oživljanje mesta je mogoče le s sodelovanjem, ne z nasprotovanjem.

Toni Glušič: Zakonodaja je jasna, pod katerimi pogoji so prireditve dovoljene. Lahko se sicer strinjam s stanovalci, da želijo mir, vendar ne v mestnem jedru. Za to so lokacije izven mest. Kljub vsemu ne more biti mesto talec nekaj stanovalcev. Kar se tiče praznih poslovnih prostorov, menim, da bi morala občina pomagati pri oživljanju trgovin, trgovinic in nekaterih starih rokodelskih delavnic, ki vztrajno izumirajo, vendar so zanimive tako za turiste kakor za nas, občane. Država pa bi morala na državni ravni z določenimi ukrepi destimulirati lastnike omenjenih prostorov v ožjem mestnem jedru, da jih puščajo prazne. Brežice se deklarirajo kot turistična občina, vendar jaz vidim bore malo turistov v mestu. Eno veliko zasebno turistično podjetje še ni turistična občina.

Kako bi zagotovili, da bi imeli od razvoja občine več koristi tudi prebivalci podeželskih krajevnih skupnosti? Po katerih merilih bi določali prednostne naložbe in kateri konkreten ukrep bi izvedli najprej?

Ivan Molan: Enakomeren razvoj vseh 20 krajevnih skupnosti je temelj mojega programa. Prednost bomo določali po jasnih merilih: varnost, stanje infrastrukture, potrebe prebivalcev, pripravljenost projekta in možnost sofinanciranja.
Moj konkretni ukrep bo štiriletni načrt prednostnih investicij, pripravljen skupaj s krajevnimi skupnostmi. Nadaljevali bomo vlaganja v ceste, vodovode, šole in vrtce, športno infrastrukturo ter večnamenske in skupnostne prostore. Cilj je, da ima vsaka krajevna skupnost vsaj en primeren večnamenski prostor za druženje in delo društev. Nadaljevali bomo tudi sofinanciranje gasilskih domov in zagotavljanje prostorov za prostovoljna društva.
Naš cilj je ohraniti mrežo javnih storitev in zagotoviti primerljive pogoje za kakovostno življenje v vseh delih občine.

Bojan Tičar: S predsedniki KS je treba preveriti, katere so njihove prioritete. Na podlagi le-teh je treba izdelati načrt enakomernega razvoja občine. Z načrtom se morajo strinjati vse KS in mora veljati za daljše obdobje, v katerem se vse KS zvrstijo po dogovorjenem vrstnem redu. Za takšno rešitev je treba sprejeti občinski akt, ki bo zagotavljal, da se vrstni red ne more spremeniti, tudi ob zamenjavi župana. Tako bi zagotovili, da bodo vse KS s svojimi predlogi prišle na vrsto. Na ta način se bo upoštevala volja krajanov KS in enakomeren razvoj.

Mojca Florjanič: Razvoj občine ne sme biti omejen na mestno središče, čeprav verjamem, da je razvoj središča Brežic tudi v interesu naših ljudi na podeželju. Navsezadnje je to tudi njihovo središče. Vsekakor pa mora imeti vsaka krajevna skupnost možnost razvoja in dostojne pogoje za življenje, kot sem že izpostavila. Naložbe bi na občinski ravni določali na podlagi jasnih in javnih meril: varnosti prebivalcev, nujnosti infrastrukture, števila uporabnikov, dostopnosti osnovnih storitev, razvojnega potenciala ter pripravljenosti projektov za izvedbo. Pomembno je, da noben kraj ne sme biti sistematično zapostavljen, kot so to mnogi občutili doslej. Na tej podlagi bomo skupaj oblikovali večletni načrt vlaganj v ceste, pločnike, vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo in prometno varnost. O porabi sredstev in napredku projektov bomo občane redno obveščali.

Toni Glušič: Definitivno občina ne sme biti centralistično obravnavana. Moje mnenje je, da si nekateri prebivalci na podeželju želijo delovno mesto bližje njim. Strateško umeščanje gospodarskih dejavnosti v okolici je lahko dobra praksa. Veliko je govora o problemu prevozov, in to bi že nekaj rešilo tudi v tej smeri. Drugo so urejeni izobraževalni in športni objekti, npr. sanacija igrišča pri Osnovni šoli Pišece, obnova Osnovne šole Globoko ipd. Sistematično je treba delati na večji prometni varnosti in boljšem dostopu do javnih storitev v mestu in na podeželju.

Stefan Iljaž: Sredstva bi delil po javnih merilih, ne po političnem vplivu. Merila: 1. varnost (ceste, pločniki, razsvetljava), 2. osnovna komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija), 3. število prebivalcev, ki jih naložba doseže, 4. dolgoletno zaostajanje krajevne skupnosti. Del proračuna namenim krajevnim skupnostim, ki skupaj s krajani odločajo o njegovi porabi. Prvi ukrep: v prvem letu mandata pripravim pregled stanja infrastrukture v vseh krajevnih skupnostih, objavim večletni načrt naložb in najprej odpravim najbolj kritične varnostne točke.

Uredništvo