​Lokalne volitve 2026: kaj obljubljajo županski kandidati v Kostanjevici na Krki?

Pred letošnjimi lokalnimi volitvami smo v uredništvu Posavskega obzornika znova pripravili pisno spletno soočenje županskih kandidatov v šestih posavskih občinah. Z njim želimo volivcem omogočiti pregledno in neposredno primerjavo stališč, razvojnih prioritet ter konkretnih rešitev, ki jih kandidati ponujajo za prihodnost svojih občin.

Kandidate smo povprašali, s katerimi izkušnjami in dosežki utemeljujejo svojo pripravljenost za vodenje občine, katere probleme prepoznavajo kot premalo obravnavane in kako bi jih reševali. Zastavili smo jim tudi vprašanja o aktualnih izzivih posameznih občin, od pomembnih razvojnih projektov in gospodarskih priložnosti do urejanja prostora ter kakovosti življenja občanov.

Vsem kandidatom znotraj posamezne občine smo zastavili enaka vprašanja in zagotovili enake pogoje sodelovanja, vključno z omejitvijo obsega odgovorov.

Začenjamo z občino Kostanjevica na Krki, kjer za župana kandidirajo: Robert Zagorc kot neodvisni kandidat, Alen Lenič kot kandidat Nove Slovenije in Jakob Gašpir kot kandidat Levice.
 
Kaj vas, poleg želje po spremembah ali nadaljevanju dosedanjega dela, najbolj usposablja za vodenje Občine Kostanjevica na Krki? S katerim konkretnim dosežkom iz svojega dosedanjega dela lahko najbolje utemeljite, da ste pripravljeni na to funkcijo?

Jakob Gašpir: Poklicno se ukvarjam z organizacijo dela in planiranjem proizvodnje ter s koordinacijo različnih služb v doseganju skupnih ciljev. Moje poklicno vodilo je: “Pojdi in si oglej, vprašaj, zakaj, izkaži spoštovanje.” Nepoklicno pa se na ravni povezanih podjetij, kakor tudi na regijski in republiški ter mednarodni ravni, ukvarjam z zagotavljanjem višjih standardov pravic, ki izhajajo iz dela. Tako poklicno kakor sindikalno delo pri največjih delodajalcih v občini dajeta rezultate. Z ekipnim delom sodelavk in sodelavcev smo urejenost in produktivnost naše proizvodnje uspeli dvigniti na višjo raven in s tem nadaljujemo v skupni želji doseganja odličnosti po poti nenehnih izboljšav. Skupaj s sindikalnimi zaupniki in celotnim članstvom sindikata v podjetjih pa smo dosegli sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe, ki se v procesu kolektivnih dogovarjanj dopolnjuje in nadgrajuje, ureditev in posodobitev plačnega sistema, v katerem najnižja osnovna plača že vrsto let presega minimalno, socialni dialog smo v sodelovanju s partnerji (predstavniki delodajalcev) v naših podjetjih dvignili na res zgledno raven.

Alen Lenič: Končal sem študij, zaključujem prvi mandat občinskega svetnika, delovne in politične izkušnje pa trenutno nabiram v kabinetu ministra za kmetijstvo. Verjamem, da imam dovolj energije in sem pripravljen svojemu kraju vrniti nekaj tega, kar mi je dal. Če želimo slišati težave, s katerimi se ljudje srečujejo na terenu, moramo iti mednje. Reševanje se nato nadaljuje na višjih ravneh – včasih na občinski, včasih na državni. Takrat je poznavanje sistema in postopkov ključno, če hočemo ljudem zares pomagati. Tega se je treba lotiti odločno in zavzeto. Tako sem pristopil tudi h kandidaturi: najprej sem sestavil ekipo, nato pa z njo šel med ljudi.

Robert Zagorc: Z vodenjem sem začel v gospodarstvu kot član vodstva v Revozu, odgovoren za delo z ljudmi v logistiki. Vodenje me uri več kot 20 let. Pomembne reference sem dobil kot nekdanji poveljnik civilne zaščite, z intervencijami na nivoju države in lokalne skupnosti. Vodenje najbolj izkusiš v kriznih situacijah, ko je potrebna mirnost, bistra glava in zaupanje v ljudi. Pripadnost ljudem izkazujem v gasilstvu, kjer sem nekoč reševal kot Poveljnik gasilstva, danes pa kot član PGD Prekopa, operativni gasilec na intervencijah. Konkreten dosežek: s svetniško ekipo kot župan Občino Kostanjevica na Krki vodim z vizijo povezovanja. Naše delo je transparentno, cilji merljivi. Kot simbol tega bomo mandat zaključili z novimi mostovi. Zame so prioritetni ljudje in njihove potrebe. Na poti do rezultatov ni pomembna titula funkcije, temveč lastnostni koristne za skupnost, kot so zmernost, komunikacijska odprtost, individualen pristop, ekipna zagnanost. Imamo rezultate, povezujemo ljudi in vemo, kako naprej.
 
Kateri je po vašem največji, a premalo obravnavan problem občine Kostanjevica na Krki? Navedite en konkreten ukrep, s katerim bi ga začeli reševati.

Alen Lenič: Smo ena manjših občin, ki včasih živi v senci bližnjih mest. Centralizacija javnih storitev ne vleče le proti prestolnici, ampak tudi v Novo mesto in Krško. Naloga župana je, da ohrani javne storitve v našem kraju in v občino pripelje še nove. Javne storitve, nove zazidljive parcele, ki jih je občina zagotovila z novim prostorskim načrtom, nižji komunalni prispevek za pare in družine, nižja položnica za vrtec …, so pogoj, da bodo mladi v občini Kostanjevica videli svojo prihodnost. Brez mladih družin, ki bi si tu ustvarile dom, ne bo otrok, brez ljudi pa bomo počasi izgubljali tudi tiste storitve, ki jih imamo. Zato se mi zdi spodbujanje mladih, da svojo prihodnost vidijo tu, ključna naloga.

Robert Zagorc: Poplavna varnost. Problem rešujemo dalj časa, zaradi pristopa, ki je v prvi fazi mojega predhodnika bil napačen, saj se pod ključno vprašanje tega problema postavlja varnost ljudi. Stroka je na podlagi študij kot učinkovito rešitev predstavila nasipe in zapiranje otoka s paneli. Ob tej strokovni rešitvi pa se ljudje ne počutijo dobro. Stroka ljudi ni prepričala, da bi rešitev začutili kot ustrezno - varno. Krka je lena reka, kar pomeni, da poplavi počasi. Kljub ukrepom reševanja je ves trud zaman, ko reka doseže določen nivo vodostaja, takrat je neobvladljiva, reševaje pa preide v fazo: čakanja.
Ljudje so naklonjeni rešitvi s poglobitvijo Krke ali vzporedne struge čez Krakovski gozd. Menim, da bomo do skupnega imenovalca morali priti z dogovorom, kar pa za župana pomeni upoštevanje strokovnih študij kot zadostitvi občutka varnosti za ljudi in prioritetnih stališč Civilne zaščite. To za skupnost pomeni most, ki ga gradimo skupaj na način, da sprejmemo tudi odgovornost in odločitve.

Jakob Gašpir: Občina potrebuje prehod od pretežno tekočega upravljanja k aktivnemu razvojnemu vodenju. Urejeno vsakodnevno delovanje je nujen temelj, vendar samo po sebi ne ustvarja razvojnega preskoka. Potrebni so dolgoročni cilji, pripravljeni projekti, novi viri financiranja in dejavno vključevanje občanov. Tako z vidika razvoja, ki stagnira, kakor z vidika delovanja občine ob zagotavljanju storitev občankam in občanov je za preskok potrebna sprememba v načinu vodenja. Občino pa vodi župan. Moj program temelji na treh stebrih: I. učinkovito delovanje občine ter krepitev dialoga; II. razvojna strategija in enaki standardi za vse; III. strateško uresničevanje vizije občine. Prvi od prepoznani problemov oz. izzivov je izboljšanje delovanja občine. Izboljšave trenutno ne predvidevajo kadrovskih sprememb v smislu menjave kadra. Zavzemam se za uvedbo zborov občanov po vaških skupnostih in v mestu, kjer se župan v prisotnosti voljenih svetnikov in po potrebi strokovnega sodelavca/sodelavke soočijo s potrebami, pobudami in predlogi občank in občanov ter prisluhnejo tudi kritikam.
 
Občani že dlje časa opozarjajo na neprimernost lokacije klavnice na kostanjeviškem otoku, vendar vprašanje ostaja nerešeno. Ali zagovarjate njeno preselitev, spremembo dejavnosti na obstoječi lokaciji ali drugo rešitev? Kako bi jo kot župan konkretno poskušali uresničiti?

Robert Zagorc: Klavnica ni primerna za nobeno urbano naselje. Lastniku je občina v industrijski coni ponudila odstop parcele za selitev obrata iz otoka, ki pa jo je lastnik zaradi nejasne kmetijske politike zavrnil, saj meni, da bo dejavnost s smrtjo določene generacije živinorejo popolnoma izničila. Lastnik je mnenja, da se takšna dejavnost na tem območju ne bo obdržala.
Lastnika kljub navedbam občanov o motečem hrupu, smradu in ekološkim spodrsljajem ne moremo prisiliti, da nam proda več milijonski objekt, da bi ga na takšen način uničili, opremo razprodali in na tem degradiranem območju uredili stanovanja za mlade družine ali razširili turistično ponudbo s pridobitvijo hostla.
Lastnika sem osebno pozval, naj sobiva z občani na način, da upošteva red o delovnem času, zaprtje ob prostih dneh (nedelja, prazniki) ter k ekološki dovršenosti poslovanja. Pristojne inšpekcijske službe RS trenutno ne najdejo pravne podlage ali nepravilnosti, da bi se objekt, ki je v okolje umeščen več desetletij odstranil.

Jakob Gašpir: Menim, da gre za kislo jabolko, v katero zelo konkretno še nobena dosedanja garnitura lokalne oblasti ni upala, želela ali znala ugrizniti. Kot župan se bom zavzel v prvi vrsti za vzpostavitev dialoga z lastnikom obrata. Ne zagovarjam pristopov v smeri restrikcij, pogojevanj ali izsiljevanj. Nerealno je pričakovanje, da si bo katerikoli lastnik podjetja iz neke empatije do želja in potreb lokalne skupnosti odrezal posel oz. investiral v nekaj, kar mu dejansko ni treba oz. se mu investicija ne bo povrnila. Absolutno bi se želel z lastnikom pogovoriti o možnostih odkupa objekta, menjave parcele z ustreznejšo lokacijo v industrijski coni, možnih koncesijah v dogovarjanjih oz. pogajanjih pri usklajevanju sprejemljive rešitve. Vzporedno bom zagnal pripravo projektne dokumentacije za vsebino, namen nepremičnine po tem, ko postane občinska last. Za ta namen bom ustanovil delovno skupino. Pri pripravi projekta za novo poglavje v zgodovini otoške klavnice bi želel izdatno sodelovati z njenimi sosedi.

Alen Lenič: Klavnica na otok ne sodi. Razumem, da visoki stroški gradnje lastnika ne spodbujajo k selitvi, moramo pa kot občina stopiti naproti. Ne kot nasprotnik, ampak kot partner. Če se klavnica preseli v nove prostore na bolj primerni lokaciji, bo to dobro za vse.
 
Kako bi uskladili varovanje kulturne in naravne dediščine Kostanjevice na Krki s potrebami po nadaljnjem razvoju občine? Kateri konkretni projekt ali poseg bi v prihodnjem mandatu prednostno podprli?

Jakob Gašpir: Absolutno je v duhu tega vprašanja potrebno nasloviti vprašanje protipoplavne varnosti. Kot župan se bom zavzel, da se z vključevanjem in sodelovanjem skupnosti in v dialogu s pristojnimi institucijami ter stroko nemudoma lotimo reševanja tega problema v treh korakih: Januar–februar 2027 - Imenovanje delovne skupine za poplavno varnost; januar–junij 2027 - V sodelovanju z delovno skupino vzpostaviti dialog z državnimi organi, prebivalci in stroko, v iskanju neinvazivnih in sonaravnih rešitev, da bo Kostanjevica lahko živela s poplavami; od julija 2027 dalje - priprava predlogov rešitev, evalvacija in implementacija ukrepov.
Epilog: Čas je, da občina ne le vzdržuje obstoječe stanje, ampak načrtno ustvarja pogoje za boljšo prihodnost ljudi, ki živimo v njej. Za razvojni preskok pa niso dovolj obljube ali želje. Poleg jasnih ciljev so nujni načrti, ki jasno definirajo ukrepe: zakaj in kaj hočemo, kako bomo to dosegli, kdo so odgovorne osebe in časovno opredelitev rokov do kdaj mora biti dosežen posamezni korak na poti do končnega cilja.

Alen Lenič: Naša kulturna in naravna dediščina nista ovira za razvoj, ampak priložnost. Vesel bi bil, če bi lahko od kulture in turizma v naših krajih živelo več ljudi. Občina mora poskrbeti za dobro pogoje, da bodo ljudje sami te priložnosti lahko, s svojimi pobudami, tudi izkoristili. To se ne zgodi čez noč. Naloga občine je predvsem promocija in infrastruktura – en od preprostih projektov je povezava mesta z Galerijo s pločnikom po Grajski cesti – majhen projekt, veliko pozitivnih učinkov.
Vsi radi živimo v čisti in zdravi naravi. Ob odločitvah moramo vedno presojati med skrbnostjo in aktivizmom, presoja pa mora biti vseeno previdna, da narave trajno ne uničimo. Želim si zelene občine, s čudovito in čisto Krko, neokrnjenimi podzemnimi vodami in urejeno krajino. 
 
Robert Zagorc: Temelj naše identitete je kultura in naravna dediščina, kjer se skriva priložnost za turistično ponudbo, skrito v zelenih doživetjih in obnovi starih objektov. Prav gotovo nam bi lahko v prihodnosti še veliko povedala Jože Plečnik in Emilija Fon. Dobili smo tri nove mostove in prenovili del strehe Kostanjeviškega dvorca. V novem mandatnem obdobju bomo pridobili sredstva za celotno prenovo tega lepotca. Pri projektu sodelujemo z ZVKD in arhitekti, angažiral k realizaciji projekta pa sem strokovnjaka s področja kulture: Gorana Milovanovića in Andreja Smrekarja. Zastavili smo načrt, ki v Kostanjeviškem dvorcu predvideva prostore za društva, knjižnico, glasbeno šolo, razstavni prostor, konferenčno – sejni prostor ter kavarno za druženje.
Poleg rednega vzdrževanja objektov bomo do leta 2030 prioritetno uredili park pri Galeriji Božidar Jakac ter začeli gradnjo Godbenega doma. Naši načrti za delo v prostoru so usmerjeni v povezovanje. Povezovanje je most, ki ga gradimo skupaj, SKUPAJ NAPREJ.

Uredništvo