​Lokalne volitve 2026: kako na izzive gledajo županski kandidati v Sevnici?

V občini Sevnica so kandidati za župana oziroma županjo trije – Janez Kukec kot kandidat Slovenske ljudske stranke ter Mitja Udovč in Mojca Sešlar kot neodvisna kandidata. Vsem trem smo zastavili enaka vprašanja o njihovih izkušnjah, največjih razvojnih izzivih občine, uravnoteženem razvoju krajevnih skupnosti in stanovanjski problematiki. Njihovi odgovori razkrivajo različne poglede na prednostne naloge in načine, kako bi se lotili njihovega uresničevanja.

Kaj vas, poleg želje po spremembah ali nadaljevanju dosedanjega dela, najbolj usposablja za vodenje Občine Sevnica? S katerim konkretnim dosežkom iz svojega dosedanjega dela lahko najbolje utemeljite, da ste pripravljeni na to funkcijo?
 
Janez Kukec: Od 11. aprila 2026 kot podžupan Občine Sevnica začasno opravljam funkcijo župana. Sem v četrtem mandatu kot podžupan in občinski svetnik, pred tem pa sem pet let vodil Krajevno skupnost Tržišče. Občino poznam od pobud krajanov do odločanja o občinskih naložbah.
Po izobrazbi sem specialist javne uprave. Poklicno pot sem začel na Policijski postaji Ljubljana Vič. V Trebnjem sem bil več let komandir policijske postaje, na Generalni policijski upravi pa sem 14 let vodil protokolarni policijski orkester.
Kot konkreten dosežek izpostavljam ureditev Športnega parka Tržišče s spremljajočimi igrišči. Projekt sem vodil kot predsednik krajevne skupnosti. V istem obdobju sem vodil tudi ureditev športnega igrišča in gradnjo mrliške vežice v Telčah ter sodeloval pri pripravi in gradnji nove osnovne šole v Tržišču. Ti projekti so mi dali izkušnje z vodenjem naložb od pobude do izvedbe.
 
Mojca Sešlar: Moja največja prednost je, da občino poznam od znotraj, poznam procese dela, proračun, vodenje projektov, predvsem pa kraje in ljudi.
Svojo poklicno pot sem začela na Občini Sevnica in ji ostajam zvesta še danes. Kot vodja Oddelka za gospodarstvo in kasneje dolgoletna vodja Oddelka za družbene dejavnosti sem sodelovala pri pripravi in izvedbi številnih razvojnih projektov, spoznala delovanje občinske uprave, proračunsko poslovanje ter potrebe ljudi v vseh delih občine. Med dosežke, na katere sem posebej ponosna, sodijo uspešno izvedene investicije na področju vzgoje in izobraževanja, predvsem gradnje in prenove šol ter vrtcev. Takšni projekti zahtevajo odgovorno vodenje, usklajevanje različnih deležnikov in učinkovito pridobivanje sredstev. Sodelovala sem pri številnih razvojnih strateških dokumentih na različnih področjih. Verjamem, da mi prav izkušnje, strokovno znanje in poznavanje občine dajejo odlično podlago za uspešno vodenje Občine Sevnica.
 
Mitja Udovč: Osemnajst let vodim Komunalo Sevnica, v njej sem zaposlen 24 let. To je vsakodnevna odgovornost za ljudi, finance, investicije in javne službe, ki morajo delovati 365 dni v letu. Sem diplomirani inženir gradbeništva in poveljnik Civilne zaščite Občine Sevnica.
Konkreten dosežek so Hidravlične izboljšave v občini Sevnica. Med letoma 2020 in 2023 je Komunala kot izvajalec del zgradila povezovalno hrbtenico med vodovodnimi sistemi na obeh bregovih reke Save. Projekt občine, vreden skoraj 4,3 milijona evrov, sta sofinancirali Evropska unija in država, občanom pa je zagotovil nemoteno oskrbo s pitno vodo.
Drugi preizkus je bila pandemija. Ko je vse drugo obstalo, je morala voda teči in odpadki so morali biti odpeljani. Takrat niso bili na preizkušnji samo sistemi, ampak predvsem zaposleni, organizacija dela, vodenje in medsebojno zaupanje. Vem, kaj pomeni sprejeti odločitev in potem za njo tudi stati. Ne obljubljam čudežev, obljubljam delo.

Pred letošnjimi lokalnimi volitvami smo v uredništvu Posavskega obzornika znova pripravili pisno spletno soočenje županskih kandidatov v šestih posavskih občinah. Z njim želimo volivcem omogočiti pregledno in neposredno primerjavo stališč, razvojnih prioritet ter konkretnih rešitev, ki jih kandidati ponujajo za prihodnost svojih občin.
 
Kandidate smo povprašali, s katerimi izkušnjami in dosežki utemeljujejo svojo pripravljenost za vodenje občine, katere probleme prepoznavajo kot premalo obravnavane in kako bi jih reševali. Zastavili smo jim tudi vprašanja o aktualnih izzivih posameznih občin, od pomembnih razvojnih projektov in gospodarskih priložnosti do urejanja prostora ter kakovosti življenja občanov.
 
Vsem kandidatom znotraj posamezne občine smo zastavili enaka vprašanja in zagotovili enake pogoje sodelovanja, vključno z omejitvijo obsega odgovorov. 

Kateri je po vašem največji, a premalo obravnavan problem občine Sevnica? Navedite en konkreten ukrep, s katerim bi ga začeli reševati.
 
Mojca Sešlar: Eden največjih, a pogosto prezrtih izzivov občine je premalo sistematično pridobivanje nepovratnih sredstev iz državnih in evropskih razpisov. V času, ko so potrebe po vlaganjih velike, lastni občinski viri ne zadoščajo za uresničitev vseh razvojnih načrtov, zato bom kot županja vzpostavila posebno razvojno ekipo znotraj občinske uprave, katere glavna naloga bo priprava projektov in prijava na razpise. Takšna ekipa bi aktivno spremljala razpoložljive vire financiranja, pomagala krajevnim skupnostim pri oblikovanju projektnih idej ter zagotavljala, da občina izkoristi vse razvojne priložnosti. Več uspešnih prijav pomeni več investicij, manjše breme za občinski proračun in hitrejši razvoj celotne občine.
 
Mitja Udovč: O novih projektih govorimo veliko, o obnovi tega, kar že imamo, pa premalo. Občinske ceste, javne poti, vodovodi, kanalizacija in čistilne naprave so naložbe brez slavnostnih otvoritev, zato prepogosto čakajo. To stanje poznam iz prve roke, saj Komunala sisteme upravlja in vzdržuje, o investicijah vanje in o denarju zanje pa odloča občina. Vem, kje so vrzeli.
V prvem letu mandata bomo skupaj s krajevnimi skupnostmi pripravili večletni načrt obnove cestne in komunalne infrastrukture z javnim prednostnim seznamom, roki in viri financiranja. Naš cilj je, da v štirih letih obnovimo oziroma na novo asfaltiramo približno 40 kilometrov lokalnih cest. Več proračunskega denarja bomo usmerili v investicijsko vzdrževanje in se sistematično prijavljali na državne in evropske razpise. Vsak občan bo lahko preveril, kdaj je na vrsti njegova cesta in zakaj.
 
Janez Kukec: Največji premalo obravnavan problem je pomanjkanje dostopnih stanovanj za mlade. Tudi če mladi v občini najdejo delo, tu težje ostanejo, če je najem predrag ali nimajo možnosti za nakup prvega doma. Na podeželju so starejše hiše, ki bi jih mlade družine z obnovo uredile za bivanje. Začel bi s subvencijo za nakup in prenovo starejših hiš za mlade družine, ki sem jo predlagal že na soočenju. Občina bi s tem pomagala pri kupnini in stroških prenove, ki ju mora družina pri nakupu starejše hiše upoštevati hkrati. Ukrep bi mladim olajšal pot do doma, v vaseh pa spodbudil obnovo praznih hiš.
 
Kako bi zagotovili bolj uravnotežen razvoj vseh krajevnih skupnosti, tudi bolj oddaljenih in manj poseljenih?
 
Mitja Udovč: Sevnica ni samo mesto. Občina ima enajst krajevnih skupnosti in nobena ne sme biti odvisna od tega, kako glasna je ali kako blizu občinske stavbe leži. Investicijski denar bomo zato delili po merilih, ki bodo veljala za vse. Upoštevali bomo dejansko stanje cest in omrežij, potrebe prebivalcev, prometno obremenjenost in varnost. Prednostni seznam bo javen.
Krajevnim skupnostim bomo dali večjo vlogo pri določanju prioritet in porabi namenskih sredstev, z njihovimi vodstvi se bom redno sestajal.
V oddaljenih in manj poseljenih krajih bomo najprej poskrbeli za osnovo, torej za varno cesto do doma, zanesljiv vodovod, kanalizacijo in dobro internetno povezavo. Brez tega mladi odidejo, zato bomo tudi na podeželju ustvarjali pogoje za stanovanjsko gradnjo ter podprli mlade prevzemnike kmetij in dopolnilne dejavnosti. Oddaljenost od središča ne sme pomeniti oddaljenosti od razvoja.
 
Janez Kukec: Z vodstvi krajevnih skupnosti bi na terenu določili prednostne naložbe. Upoštevali bi stanje cest in vodovodov, varnost šolskih poti ter dostop do storitev. Obnovo cest bi usklajevali z obnovo vodovoda in kanalizacije. Pri manjših projektih bi krajani še naprej odločali preko participativnega proračuna. Z državo bi nadaljevali delo pri obnovi cest na območju Loke, Račice in Brega, med Šentjanžem in Glinom ter med Boštanjem in Trebnjem. Zavzemal bi se za most na Logu in ureditev krožišča na Radni. Nadaljevali bi razvoj železniške postaje Sevnica kot prometnega vozlišča ter urejanje kolesarske povezave D2 in povezave med Tržiščem in Krmeljem.
Med krajevnimi naložbami izpostavljam novo osnovno šolo v Krmelju, atletsko stezo in igrišče pri OŠ Boštanj, telovadnico na Studencu ter večnamenski dom in gasilski poligon v Loki. V Sevnici bi nadaljevali pripravo satelitskega urgentnega centra in nove kulturne dvorane, na Hrastih pa aktivnosti za gradnjo doma za starejše.
 
Mojca Sešlar: Naša občina je velika in raznolika. Uravnotežen razvoj pomeni pravično obravnavo potreb v krajevnih skupnostih. Prepričana sem, da se razvoj občine ne sme ustaviti na občinskem središču. Vsaka krajevna skupnost mora imeti možnost enakovrednega razvoja, zato bi okrepila sodelovanje s predsedniki krajevnih skupnosti in uvedla redne delovne sestanke na terenu, kjer se težave in potrebe najbolje vidijo.
Ključno je skupno načrtovanje investicij in razvojnih projektov ter pregledna določitev prioritet. Zavzemala se bom za povečanje sredstev, namenjenih krajevnim skupnostim, hkrati pa za močnejšo strokovno in administrativno podporo občinske uprave pri pripravi projektov. Tako bodo tudi manjše skupnosti lažje uresničevale svoje razvojne načrte. Le z vključevanjem vseh delov občine lahko zagotovimo uravnotežen razvoj in kakovostno življenje za vse občane.
 
Bi morala Občina Sevnica aktivneje skrbeti za zagotavljanje dostopnih stanovanj za mlade in mlade družine? Kateri konkreten ukrep ali lokacijo bi prednostno izbrali in kako bi zagotovili sredstva?
 
Janez Kukec: Da. Občina bi morala povečati ponudbo najemnih in neprofitnih stanovanj za mlade in mlade družine. Prednostno bi preveril proste površine na Hrastih, čez cesto od načrtovanega doma za starejše. To lokacijo za večstanovanjsko gradnjo sem izpostavil že na soočenju. Občina v postopku sprememb občinskega prostorskega načrta že obravnava stanovanjske pobude. Za lokacijo na Hrastih bi najprej preveril lastništvo zemljišč in prostorske pogoje za gradnjo. Koliko javnih najemnih stanovanj bi občina zagotovila, bi določili glede na potrebe in oceno stroškov. Občinski delež bi načrtoval v proračunu glede na finančne možnosti občine, pri pripravi projekta pa preveril možnosti sofinanciranja.
 
Mojca Sešlar: Da. Stanovanjska problematika mladih postaja eden ključnih razvojnih izzivov občine. Mladi si želijo ostati v domačem okolju, vendar pogosto ne najdejo cenovno dostopnih stanovanj ali zemljišč za gradnjo, zato mora občina prevzeti aktivnejšo vlogo. Skupaj s krajevnimi skupnostmi bi pregledali občinska zemljišča in druga primerna območja po vsej občini ter tam, kjer je gradnja smiselna, pripravili prostorske akte in načrtovali komunalno opremljanje. Zavzemam se za okrepitev občinskega stanovanjskega sklada ter za znižanje komunalnega prispevka za mlade.
Cilj niso veliki blokovski kompleksi, temveč sodobna in ljudem prijazna soseska. Sredstva bi zagotovili s sodelovanjem z republiškim Stanovanjskim skladom, prijavo na državne in evropske razpise ter z dolgoročnim načrtovanjem občinskih investicij v javnem interesu.
 
Mitja Udovč: Da. Občina, v kateri si mladi ne morejo ustvariti doma, dolgoročno izgublja vse drugo. Prednostno bomo komunalno opremljali zemljišča za gradnjo hiš in večstanovanjskih objektov ter preverili možnosti spodbud pri komunalnem prispevku za mlade družine. Izbira lokacije ne sme biti odločitev enega človeka. V prvem letu mandata bomo pregledali vsa razpoložljiva stavbna zemljišča in občinske nepremičnine, jih strokovno ocenili po javno znanih merilih in predlog predstavili občanom. O izbiri bo nato odločal občinski svet.
Občina bo v projekte vložila zemljišča in komunalno opremo, ki jo bomo umestili v večletni finančni načrt. Za gradnjo bomo iskali državne in evropske vire, kjer bo to smiselno in pravno ustrezno, pa tudi javno-zasebno partnerstvo. Aktivno bom sodeloval tudi s poslancema iz našega okolja v Državnem zboru ter se osebno vključeval v prizadevanja za pridobivanje državnih in evropskih sredstev. Obljubil bom samo tisto, za kar lahko pripravimo realno pot do izvedbe.
 
Uredništvo