Alicante: raziskovanje Španije in šola samostojnosti

Dijakinje in dijaki Šolskega centra Krško–Sevnica so med jesenskimi počitnicami, od 28. oktobra do 2. novembra 2026, obiskali Alicante z okolico. Ekskurzija, ki sta jo učitelja organizirala samostojno, je povezovala spoznavanje španske kulture in znamenitosti s pridobivanjem izkušenj samostojnega življenja. 

Takšna organizacija omogoča prilagajanje programa interesom mladih in jim daje dejavno vlogo pri raziskovanju. Dijaki so se orientirali v neznanem okolju, uporabljali javni prevoz, kupovali živila, pripravljali obroke in se sporazumevali v tujem jeziku. Ob tem so se učili razpolagati s časom in denarjem, usklajevati različne želje ter prevzemati odgovornost za svoje odločitve.

Za potrebe ekskurzije je profesor Matej Mlakar razvil lastno aplikacijo Razvednež, ki je podpirala samostojno raziskovanje. Dijakom je omogočala orientacijo po kontrolnih točkah, dostop do besedilnih in zvočnih informacij o znamenitostih ter odgovarjanje na vprašanja. Dejavnosti so nato sami dopolnjevali s kronikami, fotografijami in videoposnetki, za opravljene naloge pa zbirali točke. Na spletni strani matej.info/wp/ekskurzija-alicante so zbrani njihovi izdelki ter prikazani dosežki posameznikov in skupin. Pametni telefon je tako postal pripomoček za raziskovanje, dokumentiranje in ustvarjalno predstavitev naučenega.

S pedagoškega vidika je takšno delo dragoceno, ker mladi znanje uporabijo v resničnih okoliščinah in neposredno izkusijo posledice svojih odločitev. Dogovor o skupnem obroku zahteva načrtovanje in sodelovanje, iskanje poti presojo informacij, predstavitev znamenitosti pa razumevanje vsebine in jasno izražanje. Tudi zapleti postanejo priložnost za učenje: dijaki iščejo rešitve, prosijo za pomoč in sprejemajo odgovornost. Učitelja pri tem zagotavljata podporo in povratne informacije, hkrati pa mladim puščata prostor za lastno pobudo.

Takšne dejavnosti je mogoče povezati z načeli SMART, po katerih so učni cilji konkretni, merljivi, dosegljivi, relevantni in časovno opredeljeni. Obisk izbranih kontrolnih točk, odgovori na vprašanja in priprava kronike ali videoposnetka dajejo delu konkreten namen. Opravljene naloge in nastali izdelki pa omogočajo sprotno spremljanje dosežkov, zahtevnost je prilagojena sposobnostim dijakov in razpoložljivi podpori. Naloge so smiselne, ker povezujejo aktivno spoznavanje kraja z jezikovnimi, digitalnimi in socialnimi spretnostmi, vnaprej dogovorjeni dnevni roki pa jim dajejo časovni okvir. Zbrane točke so pri tem le eden od pokazateljev dejavnosti; za presojo učenja so pomembni tudi kakovost izdelkov, sodelovanje in razmislek dijakov o lastnem napredku.

Organizacija takšne ekskurzije zahteva veliko priprav in zavzetosti učiteljev, njena vrednost pa sega daleč prek ogledov znamenitosti. Mladim omogoča, da prepoznajo svoje sposobnosti, pridobijo samozavest in se učijo živeti ter delati z drugimi. Njihove kronike zato niso le potopisni utrinki, temveč tudi osebna pričevanja o odraščanju, novih prijateljstvih in odkrivanju sveta.

Eva Urbanica, G3A
Prvi in drugi dan, priznam, sem mislila, da sem naredila napako, ker sem se prijavila na ekskurzijo. Bolje bi bilo, če bi počitnice preživela doma, je bilo nekaj, kar sem razmišljala, ko smo iskali točke po mestu. Pa ne zato, ker se mi ni dalo hoditi; želela sem hoditi, želela sem prehoditi celotno mesto in si ogledati vse, kar je imelo za ponuditi. Pri orientaciji se mi je namreč zdelo, da samo hitimo z ene točke na drugo, ne da bi se moja skupina ustavila in si šla kaj pogledat v stavbo. Želeli so samo stati zunaj in čakati, da kdo pride mimo in mu lahko rečemo, naj nas slika.

Nato pa sem sama začela prevzemati pobudo, se ustavila, nisem čakala na druge in sem si šla to, kar me je zanimalo na točkah, sama ogledat. Ta možnost, da nisem rabila slediti vodiču ali profesorju ali moji skupini, je zame nekaj, kar mi je na teh šolskih ekskurzijah najbolj všeč. Ne rabim slediti čredi, ampak se lahko odcepim in uživam sama. Naslednji dnevi so tako postali veliko bolj zanimivi in niti malo nisem več dvomila o svoji prijavi. Zahvaljujem se profesorjema, da nam to omogočata in nas spodbujata, da se oblikujemo v samostojnega odraslega človeka, ki ne rabi pastirja, da mu kaže svet, marveč lahko sam prime za uzdo in si odpre oči.

Sara Žnideršič, G2A
Začelo se je v sredo v Zagrebu. Vsi smo bili polni pričakovanj novih izkušenj. Ko smo prispeli, smo se nastanili in odšli v trgovino po nekaj za pod zob, kar se mi je zdelo super priložnost, da smo se že prvi dan malo zavedali, kje se nahajamo. Naslednje dni smo si ogledali veliko muzejev in opravili veliko orientacij, ki so nam pomagale spoznati mesto in se povezati kot skupina.

Tukaj so se zame osebno začeli mali problemi. Kot skupina smo seveda sodelovali in opravili vse naloge, ampak smo bili precej različni in imamo drugačne navade, kar je privedlo do manjših nestrinjanj in konfliktov. Problemi seveda niso bili strašni, ampak mislim, da bi se lahko to v prihodnje popravilo tako, da si sami izberemo skupine in s kom spimo v sobah. Najlepša plat ekskurzije je bila, ko smo se lahko družili med sabo, se povezali, ustvarjali nova prijateljstva in zanimive, enkratne spomine v mestu Alicante. Zelo smo uživali, najbolj seveda v prostem času, in upamo, da se bodo take ekskurzije še izvajale.

Tomaž Božič, S2B
Naš izlet na otok Tabarca je bil eden lepših in zanimivejših delov našega popotovanja. Zjutraj smo se najprej odpravili z avtobusom nato pa še z ladjico, na kateri nam je bilo slabo zaradi kislega sladoleda. Ko smo prispeli na otok, nas je najprej navdušila njegova arhitektura. Zelo nam je bila všeč orientacija, saj smo lahko raziskovali prečudovit otok. Zamerilo pa se nam je ustvarjanje besed na kontrolnih točkah, saj smo se imeli občutek, da se sramotimo pred domačini in turisti. Po zaključeni orientaciji smo si privoščili okusno kosilo in sladico. S polnimi trebuhi smo se odpravili tudi na plažo in raziskali jamo. Seveda ni šlo brez poškodb, saj so nas valovi pošteno premetavali. Opraskal se je profesor. Odpravili smo se na ladjico in spet nazaj na avtobus, ki je bil nabito poln in kar dotrajan - pod volanom so visele žice zlepljene z lepilnim trakom. Naslednja postojanka dneva je bil muzej iluzij. Iskreno povedano smo glede na ceno vsi imeli večja pričakovanja za muzej. Po končanem ogledu smo bili vsi pošteno izmučeni in smo se odločili, da gremo na večerjo k našemu prijatelju na kebab. Dan pa smo zaključili s sladoledom iz Mcdonaldsa in ogledom NBA tekme.

Tristan Šerbec, G4A
Zbudili smo se ob 8:45 in imeli zelo veliko časa za zajtrk, nato smo odšli na avtobusno postajo, kjer smo med čakanjem na avtobus igrali namizni nogomet in raznorazne druge igre. Na avtobusu sem se pogovarjal z lepotico iz Kolumbije. Ko smo prispeli v Elche, smo dobili nalogo, da se sprehodimo po točkah in muzejih ter naredimo par "reelov". Že med obiskovanjem prve točke pa smo postali lačni in šli jesti zajtrk. Jedli smo čokoladne rjavčke, najprej sem mislil, da Val je rogljiček z majonezo, ki je bila v resnici pistacija, oj kak sem "full of ....". Zgodilo se je še nekaj neverjetnega, po zajtrku sem šel kot študent iz univerze diskretno zraven dveh španskih "čikas" ter jih vprašal za sliko z mano. Ugotovile so sicer, da sem "full of ...", vendar so po angleško rekle: "But we will happily take a picture with you". Po tem dogodku smo odšli v glasbeno šolo, ki je bila zaprta, notri je bila samo čistilka. Angleško je govorila bolj slabo, po nekaj minutah smo ji povedali, da smo sinovi lastnika stavbe, kar je začuda verjela in smo nato imeli dostop do vsega. Bila je res lepa (pa ne čistilka). Sem mogoče spet "full of ..."? Tik po tem smo si ogledali še par muzejev in se na koncu odpravili nazaj na avtobus, da nas je peljal nazaj v Alicante. V apartmaju smo imeli malo prostega časa. Po prostem času smo imeli dnevni kviz, na katerem smo se ponovno odlično odrezali.

Tjaša Ivačič, G3A
Predzadnje jutro je bilo kar nenavadno glede na to, da sem vstala celo pred budilko, ki je bila nastavljena ob 9.00. S puncami smo ugotovile, da dneva ne moremo začeti brez kave in se kar v pižamah odpravile v Starbucks (ker smo se počutile radodarno, smo kavo prinesle tudi profesorici). Ob 10. uri smo se odpravili proti muzeju Volvo Ocean Race. Muzej je bil na moje veliko presenečenje zelo zanimiv, saj smo lahko šli v simulator, da izkusimo, kako izgleda jadranje. Po ogledu smo se vrnili nazaj v apartma, kjer je sledilo kosilo, ki je imelo še boljši okus ob misli na čisto posodo, ki jo je pomil naš čistilni servis ( AKA soba 1). Po kosilu smo bili vsi navdušeni, ker je končno sledilo kopanje ( mogoče je bila za nekatere celo prva priložnost, da so se stuširali). Ko smo končali s kopanjem, smo se vrnili v apartma. Večina nas je zvečer odšla ven na večerjo ( ne priporočamo restavracije Taco bell). V apartma smo se kot vsak večer vrnili NAJKASNEJE OB 21.00. V sobah smo od 23.00 poskušali ohranjati nočni mir, vsi pa vemo, da smo šli v resnici zelo pozno spat, saj so nam noči prehitro minevale ob dobrem klepetu.

Iz zapisov dijakov je razvidno, da so potovanje doživljali vsak po svoje: nekoga je navdušilo raziskovanje otoka, drugega simulator jadranja, tretjemu pa je največ pomenila možnost, da sam izbere, kaj si bo ogledal. Odkrito so zapisali tudi pomisleke, utrujenost in predloge za prihodnje ekskurzije. Prav zato je njihov glas dragocen: učiteljem pomaga razumeti, kaj mladi potrebujejo, dijakom pa daje izkušnjo, da lahko s svojim razmislekom sooblikujejo šolske dejavnosti. Med ogledi, skupnimi obroki in večernimi pogovori se je tako odvijala tudi šola življenja – takšna, katere nauke bodo lahko uporabili še dolgo po vrnitvi domov. Največja vrednost takšne ekskurzije se namreč pokaže prav v trenutku, ko dijak sam prevzame pobudo, sprejme odločitev in zanjo tudi odgovarja. Zapisa Eve in Sare kažeta, da odraščanje vključuje tako pogum za lastno pot kot pripravljenost poslušati druge in z njimi sodelovati. Za takšno učenje potrebujemo učitelje, ki mladim zaupajo, in priložnosti, v katerih lahko to zaupanje upravičijo. Iz Alicanteja so se tako vrnili tudi z dragocenim spoznanjem: svet lahko raziskujejo sami, pri tem pa so odgovorni zase in drug za drugega.

Film o strokovni ekskurziji v Alicante:


Vir: ŠC Krško - Sevnica