Izmenjava dijakov Gimnazije Brežice s francosko gimnazijo Lycée Pierre Mendès-France
Dijaški dnevnik:SREDA, 16. 9. 2026
V sredo, 16. 9. 2026, smo se dijaki iz Brežic odpravili na dolgo pot proti Franciji. Zbrali smo se že zjutraj in ob 9. uri zapustili Brežice. Čeprav nas je čakala dolga vožnja, smo si jo poskušali čim bolj popestriti. Na avtobusu smo prepevali različne pesmi, se pogovarjali in družili s sošolci. Prof. Horžen nam je pripravil tudi nekaj uporabnih francoskih fraz, ki smo se jih skupaj učili in smo jih lahko uporabili v naslednjih dneh. Tako smo se že na poti počasi začeli pripravljati na življenje v Franciji in utrjevati jezik, ki ga bomo tam pogosto slišali. Da bi bila pot še bolj zanimiva, je nekaj dijakov predstavilo zgodovinske in geografske značilnosti Francije ter nam približalo mesto La Roche-sur-Yon, naš končni cilj. Izvedeli smo nekaj zanimivosti o francoski zgodovini, pokrajini in mestu, ki ga bomo v prihodnjih dneh tudi pobliže spoznali. Ure na avtobusu so hitro minevale, čeprav je bila pot precej dolga. Proti večeru smo se ustavili na počivališču pred Mont Blancom. Tam smo si lahko umili zobe, se osvežili in pripravili vse potrebno za spanje na avtobusu. Po napornem dnevu smo se odpravili spat, saj nas je naslednji dan čakala nova dogodivščina.
Lina Medvešček in Tjaša Jesih, 4. a
ČETRTEK, 17. 9. 2026 – PRIHOD NA ŠOLO IN SPOZNAVANJE DRUŽIN
V četrtek smo po naporni vožnji ob 9. uri zjutraj prispeli v La Roche-sur-Yon, glavno in upravno mesto departmaja Vendée v zahodni francoski regiji Loire. V partnerski šoli so nas s pogostitvijo najprej prijazno sprejeli profesorji, kmalu pa so se nam pridružili še naši francoski prijatelji. Sledila je zanimiva predstavitev njihove šole, ki so jo dijaki popestrili s plesno točko, ter predstavitev programa za prihajajoč teden. Po kosilu smo se odpravili na ogled mesta. Najprej smo si ogledali mestno gledališče, nato pa skozi igro iskanja in fotografiranja znamenitosti raziskovali mesto. Pred vrnitvijo v šolo smo imeli še nekaj prostega časa za druženje in prosto raziskovanje mesta, ki ga je leta 1804 dal zgraditi sam Napoleon, in sicer v geometrijski obliki peterokotnika. Nato je prišel čas za odhod h gostiteljskim družinam, ki so nas toplo sprejele. Preostanek dneva smo se spoznavali in družili z gostiteljskimi družinami.
Špela Mirt in Domen Mirt, 4. b
PETEK, 18. 9. 2026 – MESTO NANTES
Ob 8. uri smo se z avtobusom odpravili izpred šole in se peljali uro in pol do mesta Nantes. Tam smo najprej izstopili pri spominski hiši slavnega francoskega pisatelja Julesa Verna, avtorja knjig, kot sta 20.000 milj pod morjem in Popotovanje okoli sveta v 80 dneh. Nato smo se odpravili proti vrtiljaku, ki je bil leta 2014 zasnovan po prikazih Julesa Verna. Videli smo tudi velikega slona, ki po mestu tovori turiste. Po kratki vožnji smo dobili možnost, da sami raziskujemo mesto in njegovo bogato zgodovino. Glavna naloga mesta v novem veku je bila trgovina s sužnji v Ameriko, zato na rečnem bregu stoji spomenik, na tleh pa so postavljene ploščice z imeni ladij, ki so bile uporabljene za transport sužnjev. Po nadaljnjem raziskovanju ostalih zanimivih stavb smo se srečali na glavnem trgu, nato pa je bil čas za malo zasluženega nakupovanja oz. za kosilo. Po eni uri in pol smo se utrujeni odpravili nazaj pred šolo in nato odšli nazaj k svojim družinam za umirjen večer.
Manja Medvešček in Tjaša Žužek, 3. a
SOBOTA, 19. 9. 2026 – OTOK NOIRMOUTIER
Zjutraj smo se zbrali pred barom Le Vincennes in se z avtobusom odpravili na otok Noirmoutier. Prišli smo do majhnega mesta, polnega kavarn, restavracij, trgovin s spominki itd. Nato smo se peljali s kolesi za več ljudi po otoku, si ga bolje ogledali in seveda pazili na promet. Krajši postanek smo naredili na plaži, kjer je slaščičarna, ki nas je okrepčala s sladoledom (la glace), palačinkami (les crêpes) in churrosi. Nato smo se odpravili nazaj v mesto, kjer smo imeli kosilo. Po malici/kosilu smo se odpravili v lokalne trgovinice kupovati spominke. Trgovin je bilo veliko, a smo morali pohiteti, saj se jih je dosti kmalu zaprlo. Za otok Noirmoutier je značilna prodaja soli, saj je otok poln manjših solin. Ponujajo pa še vse druge »drobnarije«, od oblek, magnetov, skodelic, nakita pa vse do piškotov in drugih izdelkov. Lahko smo prosto raziskovali mestece. Nato pa smo se odpravili do Passage du Gois. To je štirikilometrski prehod med otokom in celino, ki ni prehoden ves dan, temveč le nekaj ur, saj ga zalije voda oceana. Ob poti smo lahko opazovali ljudi, ki so iskali ostrige in ostale školjke v pesku. Po dolgem sprehodu čez prehod pa smo se z avtobusom odpravili nazaj v La Roche-sur-Yon v bar Le Vincennes. Francoski šolski bend je zares zagnal večer v zabavo, polno petja, igranja, plesa in druženja. Ob deseti uri smo zabavo zaključili in s tem tudi dolg, zabaven in nepozaben dan.
Ian Črpič in Maj Medvešek, 3. a
NEDELJA, 20. 9. 2026 – DAN PRI DRUŽINAH
Zalin dan se je začel šele ob enajsti uri, ko sta se po napornih dnevih z Emmie končno malo odpočili. Za zajtrk sta pojedli ogromen kos brioša z nutello in spili kavo, potem pa si v miru do konca pogledali film The Devil Wears Prada 2, ob katerem sta prejšnji večer zaspali. Po ogledu filma sta z družino pojedli kosilo, nato pa se uredili in odpravili k Špeli in Loane. Špelin dan se je v nedeljo začel ob deveti uri s tradicionalnim francoskim zajtrkom. Pila je kavo in jedla pain au chocolat. Po zajtrku sta z Loanino mlajšo sestro Liz šli nahraniti njihove zajce. Nato pa sta se z Loane odpravili do pekarne v njenem mestu. Na poti ji je razkazala svoje mesto in jo peljala na ogled cerkve. Ko sta se vrnili, so se odpravili na plažo Les Sables-d’Olonne, kamor jih je z avtom peljala Loane. Ko so prispeli, so hodili po mestu do restavracije Le Marlè, kjer so jedli kosilo. Po obroku pa so se končno odpravili na peščeno plažo. Z Loane sta se kopali v Atlantskem oceanu, kjer nista utonili. Špela se je ta dan prvič kopala v Atlantskem oceanu. Po kopanju so se odpravili nazaj domov, kamor sta kmalu za njimi prišli tudi Emmie in Zala. Skupno popoldne je potekalo zelo terapevtsko, saj smo punce skupaj z Loanino sestro Liz ustvarjale in izdelovale zapestnice. To nam je vzelo dobre tri ure, nato pa smo se uredile in odpravile v La Roche-sur-Yon, kjer smo se srečale še z nekaterimi ostalimi udeleženci izmenjave. V baru smo skupaj popili nekaj brezalkoholnih pijač in se igrali igro Imposter. Zala se je po končanem večeru skupaj z Emmie odpravila peš do doma, kjer so skupaj z družino okoli pol devete ure pojedli večerjo. Zopet so jedli tradicionalno francosko jed, in sicer raclette. Po večerji pa so preizkušali tudi različne sire, nato so se še malo družili, se dolgo pogovarjali in okoli enajste ure odšli spat.
Špela Nodilo in Zala Klenovšek, 3. a
PONEDELJEK, 21. 9. 2026 – LES SABLES-D’OLONNE
V ponedeljek, 21. 9., na naš šesti in predzadnji dan izmenjave, smo se zopet zbrali pred šolo, od koder smo se z avtobusom odpravili v obalno mesto Les Sables-d'Olonne. Najprej smo si ogledali Centre de Formation et d'Intervention S. N. S. M. de Vendée oziroma center za usposabljanje in intervencijo Nacionalnega društva za reševanje na morju, kjer sta nam dva gospoda predstavila njihovo delo. Ogledali smo si njihova vozila in pripomočke, nato pa smo v predavalnici prisluhnili predavanju o obalni straži in Rdečem križu. Zatem smo se z avtobusom odpravili v središče mesta, kjer smo si ogledali njegove največje znamenitosti. Sprehodili smo se po najožji ulici v Franciji, ki je široka le en meter. Od tam smo zavili v ulico, polno mozaičnih stvaritev, izdelanih izključno iz školjk, kamenčkov in drugih naravnih materialov. Po ogledu smo imeli prosti čas, med katerim smo pojedli kosilo in se odpravili na hitro »namočit« v Atlantski ocean. Razlika v primerjavi s prostim časom, ki bi ga preživeli na slovenski obali, pa je bila v tem, da smo lahko namočili le noge, saj je francoskim dijakom med šolskimi dejavnostmi kopanje prepovedano. Ko smo se vsaj malo ohladili, smo se zbrali na peščeni atlantski obali, kjer smo igrali igre z žogo, po nesreči »padali« v ocean ali pa zgolj počivali v senci. V poznih popoldanskih urah smo se sprehodili do avtobusa in se vrnili v La Roche-sur-Yon. Večina se je odpravila domov k gostiteljskim družinam, nekaj pa nas je zadnji večer preživelo v dijaškem domu.
Pina Rožman in Franja Punčuh, 4. b
TOREK, 22. 9. 2026 – DELAVNICE PRVE POMOČI IN ODHOD
Zadnji dan izmenjave v Franciji je bil namenjen izobraževalnim aktivnostim in slovesu. Dopoldne je bilo v celoti posvečeno pridobivanju življenjskih veščin skozi tri poučne delavnice. Spoznavali smo naravne nesreče v Franciji in Sloveniji ter znanje utrdili s kvizom. Nato smo vadili temeljne postopke prve pomoči in oživljanja, na koncu pa smo si še podrobno ogledali nujni komplet za preživetje (survival kit). Še zadnjič smo pojedli kosilo v šolski jedilnici in se kmalu zatem peš odpravili do mestne hiše, kjer sta nas toplo pričakala podžupanja mesta La Roche-sur-Yon in ravnatelj gimnazije Pierre Mendès-France. Ob tej priložnosti smo si z gostitelji izmenjali globoke besede hvaležnosti za gostoljubje in nepozabno izkušnjo, uradni del pa se je nato zaokrožil s podelitvijo certifikatov o sodelovanju. Najtežji del dneva pa je sledil ob vrnitvi do avtobusa, ko je napočil čas za slovo od francoskih gostiteljev. Po tem nepozabnem tednu tkanja tesnih vezi v vsakodnevnih dogodivščinah se je zgodba vsakega posameznika končala v solzah in objemih.
Ela Polovič, Zala Kvartuh in Karla Strniša, 2. b
Priložen kratek video gimnazijk Pine Rožman in Franje Punčuh si oglejte tukaj.
Iskrena HVALA vsem donatorjem, ki so izmenjavo omogočili:
Knez holding d.o.o.
Alenka Mirt – odvetnica
Kopitarna Sevnica
Tanin Sevnica d. d.
Aristotel, zdravstveni center d. o. o.
Nuklearna elektrarna Krško d.o.o.
AFP d. o. o.
