Mlada okoljevarstvena aktivistka Lulu Ronja
Okoljsko zavedna mlada Radečanka Lulu Ronja
je prikupna deklica, ki obiskuje 3. A v Javnem zavodu Osnovna šola Marjana Nemca Radeče. Nič posebnega - ena od mnogih učencev in učenk šole, boste morda pomislili. A tretješolka je ena izmed tistih redkih posameznih aktivistov, ki se v boj za lepše in bolj čisto okolje podajo sprva sami in nato postopoma na svojo stran pridobijo cele skupine.
Kljub temu, da marsikdo pravi, da televizija poneumlja in da predstavlja potrato časa, se je v primeru Lulu Ronje izkazalo, da ima lahko še kako močen pozitiven učinek – v deklici se je namreč ob ogledu mladinskih oddaj Infodrom in Firbocolgi še bolj ukoreninila njena že vzplamtela zavest, da je skrb za ohranjanje našega planeta odgovornost vseh Zemljanov. Lulu Ronja se je v tem duhu odpravila do ravnateljice radeške šole, Katje Selčan, in ji predstavila svojo idejo, preko katere bi med učence ponesla zavest, da mora najprej vsak sam skrbeti za čisto okolje. Zaradi varstva osebnih podatkov je namesto imen in priimkov ter podpisov podporo somišljenikov zbrala »podpise« v znakovni obliki (križci, rožice, emotikoni, ipd), da v svojem boju na lokalnem področju nikakor ni sama pa dokazuje že 256 zbranih podpisov, katere so učenci, pa tudi nekateri starši in uslužbenci radeške šole, oddali pri vhodu v šolo pri dežurnem učencu.
Nasproti je stopilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki aktivizem na tem področju, zlasti če ga začne izvajati nekdo še tako mlad, vsekakor podpira – Lulu Ronji so poslali plakate in letake ter tri beležke na temo varovanja okolja in na temo opuščanja rabe plastičnih vrečk, in vso promocijsko gradivo je seveda našlo svoj prostor na mestih, kjer ga je lahko uzrlo čim večje število občanov. Ni pa to bila prva akcija osemletne Lulu Ronje, saj je že poleti 2018 začela opozarjati na okoljsko problematiko z doma izdelanimi plakati, katere je nato nalepila na plakatna mesta po Radečah, tudi letos pa je kmalu po začetku novega šolskega leta v letošnjem septembru s pomočjo starejše sestre
Rubi (sicer osmošolke), izdelala plakat, preko katerega je vsebina pozivala k ločevanju odpadkov in opozarjala denimo, naj se plastika izdeluje iz koruze in ne nafte.
Ravno dober teden pred tem, ko je radeška šola odpeljala devetošolce v Brežice na podnebni protest mladih, se je torej Lulu Ronja že pošteno lotila dela in kljub temu, da marsikdo pravi, da posameznik v okoljskem boju ni dovolj učinkovit, dokazala, da je možno s pravim pristopom in z osebno angažiranostjo veliko doseči in pomembno prispevati k zavesti (vsaj) sovrstnikov in sokrajanov k temu, da naš planet ni vreča brez dna, niti prostor za izživljanje kapitalistično usmerjenih korporacij in prav tako ne vsesplošno veliko smetišče.
Da ima deklica tako močno željo aktivno prispevati k lepšemu, bolj zdravemu in bolj čistemu planetu, pa ni naključje. Velik delež zaslug gre namreč pripisati njenima staršema, ki si že dolga leta prizadevata, da v vsakodnevno družinsko življenje vključujeta zdravo prehrano, lokalno pridelana živila, recikliranje in večkratno oz. ponovno uporabo in podobno. Mama Lulu Ronje in Rubi Gale,
Brigita Bedek ter njun oče,
Klemen Nikolič, svojima deklicama že od majhnih nog poudarjata pomen zdravega načina življenja in zadnja leta tudi pomen samooskrbe. Vse se torej začne doma. Če so temelji v osnovni celici družbe, v družini, prav postavljeni, tako ne preseneča, da že desetletna deklica lahko aktivno stopi v ozaveščanje na temo okoljske problematike in lahko iz mišljenja nekaj ljudi sproži neke vrste otroško civilno iniciativo, ki na lokalnem področju dela majhne, a vztrajne in učinkovite korake v opozarjanju na globalne težave našega skupnega doma – planeta Zemlje ter obenem razširja ukrepe v smeri varovanja le-tega.
Doroteja Jazbec, foto: arhiv družine Nikolič-Bedek in D. J.
