Moj naj zajtrk in tržnica Dalmatinovih okusov na OŠ Jurija Dalmatina
Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek Dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo tretji teden v mesecu novembru. Letos je bil ta dan v petek, 15. novembra 2024.
Tradicionalni slovenski zajtrk nas je na OŠ Jurija Dalmatina spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih ter zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Učenci so bili seznanjeni o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, ki so pridelana oz. predelana v Sloveniji.
Tradicionalen slovenski zajtrk je sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolk, ki smo jih užili prvo šolsko uro, poleg pa smo poslušali prispevek in glasbo po šolskem radiu. Drugo šolsko uro so se učenci povezali s prijateljskim razredom in se skupaj odpravili na aktivnosti v naravi (sprehod, aktivnosti na igrišču, v naravoslovni učilnici, ogled sadovnjaka, šolskega čebelnjaka, izvajanje joge …).
Nato so sledile različne aktivnosti po posameznih razredih.
Učenci od 1. do 5. razreda so dali poudarek dejavnostim, ki ozaveščajo učence o zmanjšanju zavržkov hrane. Najprej so se udeležili predstave Ujeti se ne dam, v izvedbi Ekološko-kulturnega društva Za boljši svet, ki je predstavila pomen zdravega življenjskega sloga ter pomembnost zmanjšanja zavržkov hrane. Nato so izvajali praktične delavnice in pripravljali sadna nabodala iz ostankov sadja, drobtine iz ostalega kruha pri malici, izdelali smutije, sadno solato …
Prav tako so izdelovali plakate in stripe o zdravem zajtrku ter njegovem pomenu.
Ogledali so si posebno oddajo, ki je bila na sporedu TV Slovenija, z naslovom Tradicionalni slovenski zajtrk z Gajo in Klemnom.
Za učence predmetne stopnje je bilo organizirano predavanje, ki ga je izvedla mag. inž. prehrane Rebeka Beribak. Govorila je o pomenu zdrave prehrane ter šolski prehrani in čim manjših zavržkih hrane. Učencem je predstavila, kje vse se skrivajo hranila, ki za človekov organizem predstavljajo višja tveganja za nastanek bolezni. Devetošolci so poslušali predavanje Skupine Posavje in kmetije Klobasa, ki so za našo šolo pomemben lokalni ponudnik hrane. Učenci so bili seznanjeni o delovanju kmetije, pomenu kmetijstva za ljudi, predvsem pa je bilo pomembna seznanitev učencev z integriranim varstvom pred škodljivci, katerega namen je zmanjšanje uporabe umetnih škropiv.
Učenci 6. razredov so na delavnicah zašili svoj predpasnik. Ker je naša šola ekološko osveščena, prav tako sodelujemo tudi v projektu Eko šola, so učenci iz kuhinjskih krp sešili predpasnik, ki ga bodo uporabljali pri praktičnem pouku gospodinjstva ter izbirnih predmetih kuhanja. Pomoč so jim nudile ljubiteljske šivilje, in sicer Tina Žveglič, Irena Valenčak ter Šiviljstvo Rožman.
7. razred je obiskal Aktiv kmečkih žena Krško. Gospe so učencem pomagale pri pripravi domačega jabolčnega zavitka, s katerim so se kasneje tudi posladkali. Kulinarična inovacija je molekularna kuhinja, in sicer so učenci 8. razredov pripravljali pomarančne špagete ter medeni kaviar.
Učenci 9. razredov so izdelovali 2 vrsti smutijev, in sicer smuti »zeleni zmaj« in »vijolični zmešanec«. Za izdelavo so porabili nekaj ostankov sadja. Pripravljali pa so tudi čestitke in se pogovarjali o pomenu priprave pogrinjka.
Sanja Valenčak