Svetovni dan otroka na OŠ Jurija Dalmatina Krško

20. novembra obeležujemo svetovni dan otroka, saj so Združeni narodi na ta dan leta 1959 sprejeli Deklaracijo o otrokovih pravicah in leta 1989 tudi Konvencijo o otrokovih pravicah.

Prav je, da se zavedamo, da ima vsak otrok pravico do razvoja v zdravem okolju; pravico, da se šola, da živi brez nasilja in zlorab, da sodeluje v družbi in da je slišan. V okviru globalne Unicefove pobude so v Sloveniji otroci na ta dan prevzeli najpomembnejše vloge v politiki, gospodarstvu, medijih, šolstvu, športu in kulturi. Zasedli so mesta direktorjev, ravnateljev, županov, ministrov in voditeljev države. Pobudi smo se na svojevrsten način odzvali tudi na naši šoli. Nekateri učenci so se izkazali v vlogi učiteljev različnih predmetov, dve učenki sta izvedli pedagoško uro knjižnično-informacijskih znanj, devetošolec Rožle Kukovičič pa je postal ravnatelj na OŠ Jurija Dalmatina Krško za en dan. Vtisi učencev – učiteljev so različni, a prav vsi so se potrudili in učne ure izpeljali po svojih najboljših močeh. Kaj več o njihovih občutkih pa v naslednjih prispevkih.

Simona Žarn, koordinatorka UNICEF-ovih aktivnosti na OŠ J. Dalmatina Krško
 
Rožle Kukovičič v vlogi ravnatelja: »Najprej sem se seznanil z delom ravnateljice. Kmalu zatem pa so že prišli predstavniki razredov z vprašanji in predlogi. Imeli so zelo veliko vprašanj in predlogov. Vloga ravnatelja se mi zdi zelo zanimiva in veliko sem se naučil o delu naše ravnateljice. Izvedel sem, kako poteka njen vsakdanjik, koliko stvari opravi v določenem času, pogledal pa sem si lahko tudi Letni delovni načrt. Spoznal sem, da delo ravnateljice ni lahko, da nosi veliko odgovornost. Unicefov projekt se mi zdi zelo zanimiv, saj smo lahko pobliže spoznali delo odraslih.«
 
Bor Gelb, 6. a: »Še posebej mi je bilo všeč, da sem lahko nadziral delo sošolcev. Zdaj vem, da se morajo učitelji veliko pripraviti za naslednji dan. Bilo je zanimivo, a ko bom velik, učitelj ne bom.«
 
Filip Radej, 6. c: »Ta dan mi bo vedno ostal v spominu. Zelo sem se ga veselil in se nanj pripravljal. Ta poklic mi je zelo všeč, zato ker lahko sprašuješ učence, jim pomagaš in še kaj drugega.«
 
Zala Kac, 6. č: »Učitelj ni biti lahko. Dan oz. ura mi je bila všeč.«
Lina Planinc, 7. b: »Všeč mi je bila vloga učitelja, ker si končno enkrat glavni oz. te nekdo mora ubogati (učenci). To bi z veseljem še kdaj ponovila, saj je delo zelo zanimivo, vendar zna biti zelo naporno. Zdaj vem, da poklic učitelja le ni tako preprost, kot sem si na začetku predstavljala.«
 
Zara Pohle, 6. a: »Tovrstno delo je zelo težko, saj se je že težko pripraviti, kaj šele nastopiti pred razredom.«
 
Tinkara Hočevar, 6. c: »Všeč mi je bilo, da sem dobila priložnost in seveda bi še učila, pa naj bo to slovenščina, naravoslovje ali glasba – samo, da se strinjajo tudi ostali. Upam, da je bila ta ura tako kot meni všeč vsem ostalim – torej sošolcem, sošolkam in učiteljici.«
 
Eva Šribar, 9. c: »Ob svetovnem dnevu otroka sem prevzela vlogo knjižničarke. Opazila sem, da je težko umiriti učence. Tu sva z Lauro potrebovali pomoč knjižničarke. Ura je minila hitro in zabavno. Sama sem uživala v vlogi učiteljice in bi rada to kdaj tudi ponovila.«
 
Lavra Pirh, Maruša Eva Ferlin in Nastja Praznik, 7. a: »Počutile smo se super, saj smo učile naše sošolce. Sošolci pa so bili zelo veseli, saj smo bile prijazne do njih in jih nismo pograjale tako kot 'ta prava učiteljica'.«
 
Patricija Gregorič, 6. b: »Že zdaj razmišljam, da bom postala učiteljica. Ugotovila sem, da je ta poklic zanimiv in zabaven, hkrati pa včasih tudi težak.«
 
Luka Knez, 5. a: »Učil sem matematiko. Pripravljal sem se cel vikend. Pripravil sem geometrijski narek, ki smo ga delali skoraj celo uro. Bilo je zelo zabavno. Učiteljica je bila kot učenka. Pomagala je tako, da je dvignila roko in povedala namesto mene. Skrbelo me je, če bo geometrijski narek dober, zato sem ga že doma prej narekoval očku. On je znal. Moraš se veliko učiti, saj moraš vedeti skoraj vse na pamet. Bilo je malo čudno. Veliko smo se smejali, ampak sem imel red. Z veseljem bi to še kdaj naredil.«
 
Jan Kuselj, 7. b: »Nastopila je moja učna ura slovenščine. Bil sem vznemirjen in v mislih pomislil na učiteljico: »Ali se tudi ona kdaj počuti tako?« Začeli smo z uro in odziv sošolcev je bil prijeten, zato sem se sprostil in poučevanje je kar steklo. Ko je zazvonil zvonec, sem bil ponosen nase in hvaležen učiteljici, da mi je dala to priložnost.«

Vir: OŠ Jurija Dalmatina Krško