Učenci OŠ Jurija Dalmatina so odpotovali na Češko

OŠ Jurija Dalmatina Krško že vrsto let sodeluje z osnovno šolo Zakladní Škola Josefa Hlavky iz Přeštic na Češkem. Sodelovanje s prav to šolo ni naključje, saj sta mesti Krško in Přeštice pobrateni. Sodelujeta tudi glasbeni šoli. V teh letih smo stotinam učencev iz obeh mest omogočili sodelovanje v različnih tematskih triletnih projektih, v katerih so se s pomočjo angleščine drug drugemu predstavili, spoznavali obe mesti in državi, kulturno dediščino in kulinariko, podobnosti in razlike med slovanskima jezikoma. Vrhunca vsakokratnega projekta sta bila seveda vedno srečanji učencev v obeh mestih.

Žal je naše predvideno srečanje v letu 2020 zaradi pandemije odpadlo, stiki med obema šolama pa niso zamrli. V lanskem šolskem letu smo polni optimizma začeli z novim triletnim projektom, v katerem smo združili klasične načine komunikacije z novimi, sodobnejšimi, s katerimi smo si morali pomagati v času pandemije.

Med 8. in 10. aprilom 2024 se je zgodilo težko pričakovano srečanje učencev, ki so si do tedaj izmenjevali klasična in elektronska pisma, videoposnetke najljubših kotičkov obeh mest, voščila pred pomembnimi prazniki in počitnicami …

Tako se je 32 učencev in učenk v spremstvu mentorice in še štirih učiteljic odpravilo na dolgo pot do Přeštic, ki pa je vseeno hitro minila, saj so bili pred nami trije, pričakovanj polni dnevi.

Ko smo se okrepčali z okusnim kosilom, smo se zbrali v dvorani šole, kjer so nas že nestrpno pričakovali gostitelji, vodstvo šole in vodje projekta, pa tudi župan, ki smo ga povabili v Krško. Po kulturnem programu in izmenjavi darilc so učenci v spremstvu gostiteljev odšli na njihove domove. Če je koga malo stisnilo pri srcu ob slovesu od sošolcev in učiteljic, tega ni pokazal. Že naslednje jutro nas je čakala vožnja v Prago, ki smo si jo v čudovitem sončnem dnevu ogledali z ladjice. Ob povratku smo se ustavili v Plznu, zvečer pa se družili ob plesu …

Tretji dan so se učenci za eno uro preselili v oddelke gostiteljev in nadaljevali z delom v treh različnih delavnicah. Učiteljice smo si ogledale šolo, pokukale v učilnice in delavnice ter seveda primerjale razlike in podobnosti med obema šolskima sistemoma ter položajem učiteljev v obeh državah. Tudi pri njih iščejo učitelje.

Sledilo je kosilo in neizbežno slovo z obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečamo, tokrat v Krškem. Kajti zgodba o prijateljstvu se nadaljuje, saj nam to daje upanje v boljši in lepši svet za prihodnje generacije.

Andreja Rihter