Učenke OŠ Cerklje ob Krki v sklopu Erasmus+ projekta obiskale Romunijo

Od 23. do 27. septembra 2024 je v Osnovni šoli Rosiori blizu mesta Bacau v Romuniji potekala tretja mobilnost v sklopu našega Erasmus+ projekta "Think green, go clean, survive". Iz naše šole so sodelovale učenke 9. razreda Neli Žibert, Hana Ježovnik in Urška Lorber. Na pot smo se odpravile že v nedeljo zjutraj, vrnile pa naslednjo nedeljo, pot je bila dolga in adrenalinska.

V ponedeljek nas je pričakala skoraj cela šola s pesmijo in tradicionalnim kruhom pred vhodom, starši so nas lepo pogostili tudi z več tradicionalnimi toplimi jedmi. V senzoričnem vrtu pred šolo so učenci ustvarjali majice iz papirja in naravnih materialov. Zvečer smo že raziskovale mesto Bacau in čudoviti otoček Insula de Agreement na reki. V torek smo imeli dva uradna sprejema, na inšpektoratu za šolstvo in v županovem uradu, skupaj smo tudi raziskovali mesto in imeli blagoslovljeno kosilo v ortodoksni cerkvi. Zvečer smo imeli slavnostno večerjo v Podu cu Lanturi (grajski restavraciji), kjer smo uživali v več hodih in romunski glasbi. V sredo smo šli na daljši izlet v prelepo mesto Brasov, kjer smo imeli v parku delavnico o netopirjih, potem pa prosto za raziskovanje mesta. Ogledali smo si črno cerkev Biserica Neagra in pisane mestne ulice. Privoščili smo si tudi skok do grada Bran, kjer je v 15. st. živel strašni vladar Vlad Tepeš, o katerem so kasneje napisali knjigo o Drakuli. V četrtek smo šli še na en izlet, ogledali smo si največjo hidroelektrarno v regiji, Izvorul Montelui lake dam, grad Ghica in solno jamo Salina Targu Ogna, ki ima kar 12 nivojev pod zemljo, na devetem nivoju so urejena igrala, cerkev in sprehajalni tuneli. V petek so nas gozdarji vodili še po učni poti po gozdu, potem pa smo imeli v šoli še zadnjo pogostitev, zaključek in podelitev certifikatov. Učenci so se lepo družili, naredili še zadnje fotografije in izmenjali kontakte. Sledila je dolga pot domov, z nočnim vlakom do Bukarešte, naprej z letalom za Beograd, po kratkem počitku pa naprej na letališče za Zagreb, kamor smo prispele v nedeljo dopoldan.

Domov smo prišle z mnogimi prelepimi spomini, Romunija nas je navdušila, pokrajina spominja na Slovenijo, prav tako imamo podobno hrano; ljudje, ki smo jih srečevali, so bili vsi po vrsti izjemno prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Najpomembnejše od vsega pa so vezi, ki smo jih stkali, postali smo prava Erasmus družina, tako učenci kot učitelji. Tako bomo še lažje spreminjali svet na bolje, kar je cilj našega projekta. Učencev ne učimo samo, da je treba skrbeti za naš planet, ampak tudi sprejemati druge kulture in skupaj sodelovati. 

Zapisala: učiteljica Mojca Šterk