​Koliko nas stane ogrevanje doma in kako lahko zmanjšamo stroške?

Z začetkom ogrevalne sezone se številna gospodinjstva ponovno sprašujejo, koliko bodo letos odštela za ogrevanje hiš. Primerjava različnih energentov kaže, da so lahko razlike v letnih stroških precej velike.  Z ustrezno energetsko prenovo lahko porabo energije občutno zmanjšamo, pri načrtovanju naložbe pa nam lahko pomagajo tudi nepovratne finančne spodbude in ugodni krediti Eko sklada.

Koliko energije za ogrevanje potrebuje slovenska hiša?

Velik del slovenskega stanovanjskega fonda predstavljajo hiše, zgrajene v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so bile zahteve glede toplotne zaščite stavb bistveno manj stroge kot danes. Takšne stavbe imajo pogosto pomanjkljivo izolacijo zunanjih sten, delno izolirano podstrešje ali streho ter starejša dvoslojna okna, zaradi česar za ogrevanje porabijo precej energije.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna površina dokončane enostanovanjske stavbe leta 2019 znašala približno 237 m², leta 2020 pa 239 m². Podatek se nanaša na celotno površino dokončanih stavb in ne predstavlja povprečne površine vseh obstoječih enostanovanjskih stavb v Sloveniji.

Za ponazoritev stroškov ogrevanja lahko uporabimo primer starejše enostanovanjske hiše s približno 240 m² skupne površine, od tega 160 m² ogrevanih prostorov. Preostali del stavbe predstavljajo neogrevana klet, garaža in podstrešje. Predpostavili bomo, da ima stavba pomanjkljivo izolirano fasado, delno izolirano streho, starejša okna in radiatorsko ogrevanje. Ob predpostavljeni specifični letni potrebni toploti 140 kWh/m² takšna hiša za ogrevanje potrebuje približno 22.400 kWh. Gre za informativni računski primer starejše, energetsko neobnovljene hiše, pri katerem ni upoštevana energija za pripravo sanitarne tople vode.

Kateri način ogrevanja je najugodnejši?

Pri primerjavi stroškov ogrevanja je poleg cene, pomembna tudi učinkovitost ogrevalne naprave, saj se nekaj energije tudi izgubi. Zato je smiselno primerjati strošek ene kilovatne ure koristne toplote, ki jo ogrevalni sistem dejansko zagotovi stavbi.

Posebnost predstavljajo toplotne črpalke, ki poleg električne energije izkoriščajo toploto iz okolice. Njihovo učinkovitost opisuje grelno število COP, ki predstavlja razmerje med proizvedeno toploto in porabljeno električno energijo. Pri primerjavi letnih stroškov ogrevanja je primernejše sezonsko grelno število SCOP, ki upošteva spreminjajoče se pogoje delovanja skozi celotno ogrevalno sezono.

Ker v našem primeru obravnavamo starejšo hišo z radiatorskim ogrevanjem, bomo uporabili nekoliko bolj konservativne vrednosti. Dejanska učinkovitost ogrevalnih naprav je odvisna predvsem od potrebne temperature ogrevalne vode, zunanjih pogojev in ustrezne zasnove ogrevalnega sistema.

Pri izračunu smo upoštevali zadnje razpoložljive podatke o cenah energentov v Sloveniji.
 

Način ogrevanja	Cena energenta	Cena koristne toplote	Letni strošek
Toplotna črpalka voda/voda, SCOP 4	0,215 €/kWh	0,054 €/kWh	1.204 €
Polena, drva	145 €/prm	0,085 €/kWh	1.910 €
Toplotna črpalka zrak/voda, SCOP 2,5	0,215 €/kWh	0,086 €/kWh	1.926 €
Zemeljski plin	0,087 €/kWh	0,092 €/kWh	2.050 €
Lesni peleti	456 €/t	0,106 €/kWh	2.360 €
Kurilno olje	1,558 €/l	0,183 €/kWh	4.110 €
Neposredno električno ogrevanje	0,215 €/kWh	0,215 €/kWh	4.820 €
Utekočinjeni naftni plin, propan	1,71 €/l	0,273 €/kWh	6.120 €

Opomba: Izračun upošteva predpostavljene izkoristke ogrevalnih naprav, in sicer 85 % za kotla na kurilno olje in polena, 90 % za kotel na pelete, 95 % za kotel na zemeljski plin ter 92 % za kotel na utekočinjeni naftni plin. Pri neposrednem električnem ogrevanju je upoštevan 100-odstotni izkoristek. Primerjava je pripravljena na podlagi cen, razpoložljivih 28. oktobra 2026, ki se lahko med ogrevalno sezono spreminjajo.

Iz primerjave je razvidno, da so lahko toplotne črpalke med stroškovno ugodnejšimi načini ogrevanja. Pri obravnavani hiši bi bili letni stroški ogrevanja s toplotno črpalko zrak/voda približno 2.180 € nižji kot pri ogrevanju s kurilnim oljem. Vendar to ne pomeni, da je toplotna črpalka primerna za vsako stavbo ali da bodo dejanski prihranki vedno tako visoki. Njena učinkovitost je namreč odvisna predvsem od toplotnih izgub stavbe in potrebne temperature ogrevalne vode. Zato je pred vgradnjo toplotne črpalke, zlasti pri starejših stavbah, priporočljivo najprej preveriti možnosti izboljšanja toplotne izolacije.

Razmeroma ugodno ostaja ogrevanje s poleni, predvsem za gospodinjstva z lastnim virom lesa. Pri izbiri sistema pa je treba poleg letnih stroškov upoštevati tudi začetno investicijo, vzdrževanje, udobje uporabe in tehnične možnosti posamezne stavbe.

Najprej zmanjšajmo porabo energije, šele nato po potrebi zamenjajmo ogrevalni sistem

Zamenjava ogrevalnega sistema ni edini način za zmanjšanje stroškov. Pri starejših stavbah lahko pomembne prihranke dosežemo tudi z izboljšanjem toplotne izolacije fasade, strehe ali podstrešja ter zamenjavo dotrajanih oken.

Če bi pri obravnavani hiši s celovito energetsko prenovo zmanjšali specifično letno potrebno toploto s 140 na 80 kWh/m², bi se potrebna toplota za ogrevanje zmanjšala za približno 43 %. Pri ogrevani površini 160 m² bi to pomenilo zmanjšanje letne potrebne toplote z 22.400 na 12.800 kWh.

Če bi gospodinjstvo hkrati zamenjalo še obstoječi kotel na kurilno olje s toplotno črpalko zrak/voda, bi se lahko letni stroški ogrevanja zmanjšali s približno 4.110 na 1.100 evrov.

To pomeni skoraj 3.000 € letnega prihranka oziroma približno 73 % nižje stroške ogrevanja.

Prihranki so informativni in temeljijo na predpostavljenih cenah energentov ter učinkovitosti ogrevalnih naprav ter ne vključujejo stroškov investicije. Pred odločitvijo za zamenjavo ogrevalnega sistema je zato smiselno preveriti tudi možnosti izboljšanja toplotne zaščite stavbe. Manjše toplotne izgube namreč omogočajo vgradnjo manjše in pogosto učinkovitejše ogrevalne naprave.

Pred energetsko prenovo se posvetujte s strokovnjakom

Pri načrtovanju energetske prenove je pomembno izbrati ukrepe, ki so primerni za posamezno stavbo. Napačna izbira ogrevalnega sistema ali neustrezen vrstni red prenove lahko povzročita nepotrebne stroške.

Občanom je v okviru mreže ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko sklada, na voljo brezplačno in neodvisno energetsko svetovanje.
V svetovalni pisarni ENSVET Brežice lahko pridobite strokovne nasvete glede zmanjšanja porabe energije, izbire ustreznega ogrevalnega sistema, toplotne izolacije stavbe ter možnosti pridobitve nepovratnih finančnih spodbud in ugodnih kreditov Eko sklada.

Energetska svetovalna pisarna ENSVET Brežice
Cesta prvih borcev 22, 8250 Brežice

Delovni čas: pisarna deluje vsak ponedeljek, torek in četrtek od 16. do 18. ure ter v sredo od 17. do 19. ure. Za svetovanje se je potrebno predhodno naročiti.

Telefon za naročanje: 080 16 69
Spletna stran: https://ekosklad.si/prebivalstvo/ensvet/pisarna/5

Za dodatne informacije se lahko obrnete neposredno na neodvisne energetske svetovalce:

• Nejc Friškovec, nejc.friskovec@ensvet.si, telefon: 031 686 906
• Miha Zevnik, miha.zevnik@ensvet.si, telefon: 031 856 879
• Matej Lesinšek, matej.lesinsek@ensvet.si,  041 659 869
• Marko Pirc, marko.pirc@ensvet.si, telefon: 051 344 633

Vir: Energetska svetovalna pisarna ENSVET Brežice