Časopis za pokrajino Posavje
2.12.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Pogosto smo bolj varni na delovnem mestu kot doma

Objavljeno: Četrtek, 13.10.2022    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
varnost

Zagotavljanje varnih razmer na delovnih mestih pripomore tudi k učinkovitosti in produktivnosti podjetja. Foto: Canva

Podjetje Posavc d.o.o. s sedežem v Brežicah se že vrsto let ukvarja z različnimi vidiki varnosti, zlasti na področju t. i. tehnične varnosti, od varnosti pri delu do prometne in požarne varnosti. V mesecu, posvečenem varnosti, smo njegovega ustanovitelja in direktorja Ivana Vogrinca kot poznavalca povabili k besedi o nekaterih splošnih in bolj konkretnih vprašanjih z varnostnega področja.

Dojemanje varnosti se na splošno iz leta v leto vzpenja na višjo raven, pravi Ivan Vogrinc, »kajti kot družba smo spoznali, da so z varnostjo povezane tudi človeške vrednote, kot so npr. zdravje, kvaliteta življenja, zdravo in varno okolje ipd. Upal bi si trditi, da varnost nikoli ne bi prišla na tako visoko raven, če vmes ne bi posegla zakonodaja, predpisi in zahteve določenih standardov, kajti varnost tudi nekaj stane, in marsikdo bi se v preteklosti zaradi varčevanja na tem področju rajši zadovoljil z manjšo mero varnosti, pa naj bo to na delovnem mestu, v prometu ali okolju. Proces dojemanja varnosti je dolgotrajen proces, marsikdaj pa se mora na žalost tudi nekaj tragičnega zgoditi, da se zadeve najprej normativno, potem pa še v praksi uredijo in zagotovijo pogoji za zadostno varnost.«
Ivan Vogrinc, Posavc (1)

Ivan Vogrinc, direktor podjetja Posavc d.o.o.


 
Stopnja varnosti na delovnem mestu je odvisna predvsem od vrste dejavnosti, usmerjenosti in posluha vodstva podjetja, zagotavljanja ustreznih ukrepov za preprečevanje nevarnosti in zmanjševanja tveganj za nastanek nezgod, zagotavljanja varnega delovnega okolja ter usposabljanja in motiviranja zaposlenih. »Vodstvo podjetja je tisto, ki ima ključen pomen za učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu za zaposlene, to pa se doseže le s celovitim pristopom upoštevanja varnostnih ukrepov,« poudarja naš sogovornik. Zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter varnih delovnih razmer na delovnih mestih hkrati predstavlja tudi dejavnike učinkovitosti in produktivnosti posameznega podjetja, meni Vogrinc, zato je zelo pomembno, da med zaposlenimi razvijamo ozaveščanje in dojemanje varnosti in zdravja pri delu ter problematike, ki izhaja iz nezgod pri delu ter bolezni, povezanih z delom: »Skratka, če hočemo zagotavljati dovolj visoko varnost, je treba predvsem delati na preventivi, tako da do nezgod, obolenj in neželenih stanj sploh ne pride.«
 
Tudi delo na domu mora biti varno
 
V zadnjih dveh letih, zlasti zaradi epidemije covida-19, je veliko podjetij prešlo na hibridni način dela ali uvajanje dela od doma. Vogrinc pravi, da mora delodajalec v tem primeru prilagoditi pogodbo o zaposlitvi za delo na domu in izdelati oceno tveganja za delo na domu. »Pri delu na domu je pomembno dosledno upoštevanje ukrepov za varno delo, delovni prostor se mora prilagoditi vsem zahtevam varnega in zdravega delovnega okolja, izpostaviti pa je treba predvsem osvetlitvene zahteve in primerno pisarniško opremo. Delodajalci vidijo pri tem načinu dela predvsem manj stroškov, vendar v praksi z vidika zagotavljanja ustreznih pogojev ne sme biti tako. Za oba, delodajalca in zaposlenega, je tak način dela lahko prednost, saj lahko prinaša večje učinke, sama izpostavljenost delavca morebitnim zdravstvenim tveganjem pa je tudi bistveno manjša,« meni sogovornik.
 
Na vprašanje, kakšna je varnostna kultura v Posavju v primerjavi z ostalimi regijami, odgovarja, da je dokaj podobna kot drugje po Sloveniji, saj so pravila, ki se jih moramo držati, natančno določena in predpisana, nadzor nad tem področjem pa je vsepovsod približno enak. Tako kot na vseh področjih obstaja tudi na tem področju več ponudnikov storitev varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom, kar lahko po njegovih besedah posledično pomeni tudi nestrokovno izvajanje posameznih nalog ter površinski pristop k reševanju predmetne problematike. »Obstajajo različne možnosti in s tem tudi različni pristopi oziroma metodologije ocenjevanja tveganja, vsem pa mora biti enoten cilj, kako opravljanje dela narediti bolj varno in preprečiti nezgode na delovnih mestih.«
 
Varnost je pogosto odvisna od financ
 
Ugotavlja, da imajo določena posavska podjetja med svojimi zaposlenimi varnostne inženirje, vendar pa je tovrstnega kadra še vseeno premalo. V podjetjih so večinoma določeni zaposleni, ki vodijo evidence in notranji nadzor glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom, strokovne naloge pa po večini prepuščajo zunanjim pooblaščenim podjetjem, ki jim izvajajo pogodbene storitve v skladu s predpisi. »Naše podjetje se od ostalih tovrstnih podjetij razlikuje predvsem v tem, da ima za pokrivanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti strokovnjake z različnih področij: strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, lesarstva, gozdarstva ipd., kajti za določanje varnostnih ukrepov, predpisovanja navodil za varno delo in izvajanje ustreznih izobraževanj in usposabljanj je potrebno, da dobro poznamo tehnologijo dela in da imamo na posameznem področju dolgoletne izkušnje,« poudarja. Raven varnosti v posameznem podjetju namreč ni odvisna samo od strokovnega kadra, ampak je velikokrat pogojena s finančnimi sredstvi, ki se namenjajo za zagotavljanje osebne varovalne opreme in posameznih usposabljanj, pregledov strojev, kontrole delovnega okolja, posameznih meritev itd.
 
Osveščenost glede požarne varnosti je odvisna od ustreznega usposabljanja in zavzetosti posameznika. Po njihovih izkušnjah je osveščenost na delovnih mestih nadpovprečna, kar ugotavljajo pri izvajanju poučevanj in usposabljanj, številu udeležencev in seveda samem interesu posameznikov za pridobitev ustreznega znanja za primer gašenja začetnih požarov in pravilno izvajanje evakuacije oseb iz objekta v primeru požara z izvajanjem rednih evakuacijskih vaj. »Osveščenost se opazi tudi pri nadzoru stanja s področja požarne varnosti v raznih objektih, kjer opažamo, da se zavest zaposlenih povečuje, kar se vidi po prehodnosti evakuacijskih poti, prostih dostopih do gasilnih sredstev ter nameščenosti ustreznih navodil in evakuacijskih načrtov. Veliko več težav vidimo,« nadaljuje Vogrinc, »pri splošni ozaveščenosti, predvsem po gospodinjstvih, kjer opažamo, da je še vedno velik del prebivalstva nepoučen glede preventivnih ukrepov varstva pred požarom, uporabe in zagotavljanja gasilnih aparatov, ukrepanja v primeru dimniških požarov, požarov na štedilnikih pri prekomernemu segrevanju olja, problemi pa se pojavljajo tudi pri  kurjenju v naravi.«
 
Letošnja tema meseca požarne varnosti je preprečevanje požara litij-ionskih baterij, zato sogovornika povprašamo za kakšen nasvet v zvezi s tem. »Glede uporabe litij-ionskih baterij in s tem povezanih tveganja za požar in druge nevarnosti je naš nasvet upoštevanje navodil proizvajalca glede varne uporabe ter osnovnih požarnovarnostnih pravil, da baterije polnimo predvsem podnevi, ko smo nekje blizu in imamo postopek polnjenja pod nadzorom, da naprava med polnjenjem ni pokrita, zaradi česar bi lahko prišlo do pregrevanja in posledično do nastanka požara. Za zagotavljanje varnosti bi moralo tudi vsako gospodinjstvo imeti na razpolago ustrezen gasilni aparat za gašenje začetnega požara, s katerim bi lahko tudi takoj ukrepalo, če bi do požara prišlo,« odgovarja.
 
Predpisi in infrastruktura niso vedno v prid varnosti
 
Del dejavnosti podjetja Posavc je tudi šola vožnje, po Vogrinčevih besedah ena izmed najuspešnejših v Sloveniji, predvsem zaradi temeljne usmeritve po implementaciji vseh novosti v učni proces usposabljanja ter zagotavljanju ustrezne kvalitete. Pravi, da novosti na področju prometnih predpisov in prometne infrastrukture niso vedno v prid varnosti, kajti tudi na tem področju posamezni lobiji uspevajo izpodrivati osnovne cilje varnosti. »Prometna zakonodaja je tako uvedla možnost vožnje v naseljih z električnimi skiroji tudi po cestišču,  kar je precej ogrozilo temelje varnosti, dodatno pa je omogočila še vožnjo motornih koles do 125 cm3 posameznikom po 6 urah usposabljanja brez preverjanja znanja,« opozarja, zato ga skrbi, kakšne bodo posledice na področju varnosti vožnje enoslednih vozil, kajti že v lanskem letu je bilo na naših cestah med 102 smrtnima žrtvama kar 33 voznikov enoslednih vozil. »Tudi pri infrastrukturi imamo podobno situacijo, saj z gradnjo t. i. mini ali povoznih krožnih križišč ne dosegamo pričakovanih rezultatov, prav tako pa gre za precej eksperimentiranja pri zarisovanju kolesarskih poti na vozišču, ki je v osnovi namenjeno vožnji motornim vozilom in ne kolesom. S tem dajemo predvsem kolesarjem lažen občutek varnosti, vsi pa vemo, da kolesarji tega na vozišču na žalost nimajo v dovolj velikem obsegu. Rešitve so kolesarske steze izven vozišča, kar se v zadnjem času intenzivno počne in to je edina prav pot za zagotovitev dovolj velike varnosti za kolesarje.«
 
Ko smo pri šoli vožnje – je bolje, da kandidati za voznike pridejo v avtošolo povsem brez praktičnih izkušenj ali je dobro, da že prej kdaj sedejo za volan? »Vsekakor zagovarjamo in imamo tudi močne argumente, da kandidati brez nadzora strokovno usposobljenih učiteljev vožnje ne poskušajo voziti motornega vozila. Prvi problem je že v pravilnem speljevanju, ki ga je potem zelo težko spremeniti oziroma je vse, kar se kdo nauči narobe, težko potem spremeniti oziroma se pravilno naučiti. Drugi razlog je predvsem varnost, kajti marsikdo je mislil, da je to počel v 'kontroliranem okolju', pa se je sam ali v družbi svojega starša zapeljal v bližnjo ograjo ali kam drugam. Za to so šole vožnje in prepustite to strokovnjakom,« je odločen Vogrinc. Sicer pa glede razlik med današnjimi mladimi, ki opravljajo vozniški izpit, v primerjavi z mladimi pred leti, pravi, da je pri današnjih kandidatih veliko manj motoričnih sposobnosti, kot jih je bilo v preteklosti: »Tega dejstva seveda ne smemo posploševati, saj imamo tudi že pri programu 'Voznik s spremljevalcem' pri 16 letih kandidate, ki so nadpovprečno pripravljeni in zreli za vožnjo motornega vozila. Skozi ta program si kandidati tako še dodatno utrjujejo svoja znanja ter s pomočjo spremljevalca praktično skoraj dve leti, do opravljanja vozniškega izpita, nadgrajujejo svoja znanja in izkušnje.«
 
Nove tehnologije – nova tveganja
 
Razvoj tehnologij pred nas postavlja tudi nova varnostna vprašanja in tveganja. Vogrinc sicer meni, da bi se morala z(a) razvojem tehnologij razvijati tudi varnost, tako da nova tehnologija ne bi ogrožala varnosti in zdravja ljudi. »V prihodnosti bo treba,« je prepričan, »posebno pozornost posvetiti izpustu toplogrednih plinov, sevanjem, elektromagnetnim valovanjem, biološkim nevarnostim, ne smemo pa tudi pozabiti na varno prehrano, ki tudi predstavlja nevarnost oziroma tveganje, tako pri vprašanju pridelave in predelave.«
 
Varnostna panoga je po Vogrinčevem mnenju perspektivna in nujna, saj se mora razvijati v vseh dejavnostih in panogah. Ključna pri zagotavljanju varnosti je identifikacija tveganja, tako v okolju in pri izvajanju kakršnih koli opravil kjerkoli, na delovnih mestih ali doma, »zato je pomembna ozaveščenost vsakega posameznika, da ravna odgovorno in varno, ne samo zaradi ohranjanja varnega in zdravega okolja zase, ampak tudi za varnost vseh nas ostalih«, zaključuje Ivan Vogrinc.
 
P. P.

Članek je bil objavljen na tematskih straneh Varnost na prvem mestu v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»