Bronasta utež v obliki boginje Lune

Ena izmed pomembnejših in najstarejših rimskodobnih najdb pri arheoloških izkopavanjih na območju poznoantične naselbine na Ajdovskem gradcu, podolgovatem 445 metrov visokem kopastem griču nad vasjo Vranje pri Sevnici, je bronasta utež v obliki boginje Lune.

Tokrat smo v naši rubriki "Po sledeh kulturne dediščine", v kateri odstiramo javnosti slabo znane zanimivosti o naši kulturni dediščini, odšli po sledeh podobe starorimske boginje Lune, upodobljene na bronasti uteži za tehtnico. Le-ta predstavlja doprsje deklice, oblečene v tuniko, ki je na ramenih speta z dvema fibulama (varnostnima zaponkama za pritrjevanje oblačil). Okoli vratu ima ogrlico, ki nosi na sprednji strani polmesečast oz. luničast obesek, na zadnji pa prehaja prek vozla v podaljška, ki se končata s srčastim listom. Pričeska melonaste oblike, katere prameni so na koncu povezani v vozel, ima nad čelom lasni nastavek. Višina uteži je 13,2 cm, širina 8,6 cm, debelina 4,5 cm. Njen nastanek sodi v zadnje desetletje 1. stoletja. Na dolgotrajno uporabo uteži kaže močna obrabljenost nosu, nadčelnega lasnega nastavka, hrbta in odprtine v ušesu za obešanje. Zanimiv predmet je bil najden pri arheloških izkopavanjih v drugi polovici 20. stoletja na območju današnjega arheološkega parka Ajdovski gradec.
 
Bronasto utež v obliki boginje Lune hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani, njena podoba pa je lepo vidna tudi na smerokazu, ki vodi iz Sevnice do vasice Vranje in od tu dalje po urejeni gozdni poti do pozno antične naselbine, kjer je bila utež najdena. Prva izkopavanja na Ajdovskem gradcu, ki je bil zaradi skrite lege v dolini Vranjskega potoka varno pribežališče v negotovih časih preseljevanja ljudstev in nato uničen s prihodom Slovanov, so se začela konec 19. stoletja. Začetna izkopavanja je opravil rudarski inženir in poverjenik Osrednje komisije za varstvo spomenikov z Dunaja Emanuell Riedl, v letih 1970-1974 je raziskavo nekdanje starorimske utrdbe vodil arheolog dr. Peter Petru in nato med leti 1983-1986 še arheolog dr. Timotej Knific. Po zaključenih izkopavanjih so se začela konzervatorska dela za ohranitev najdenih predmetov, na območju naselbine pa so pozidali zidove, ki kažejo lokacijo določenih stavb v 5. stoletju n. št.

S. R.